Compare Listings

Zakaj na Hrvaško? Tudi zato!

UNESCO na Hrvaškem

Kaj imamo za videti na Hrvaškem? Mnogo. Že sam Unescov seznam kulturne in naravne dediščine na Hrvaškem je zmeraj bogatejši! Tudi seznam nematerialne dediščine je zmeraj daljši. Kaj se nahaja na seznamu dodatne, predlagane naravne in kulturne dediščine? Objavljamo pa tudi sezname zaščitenih izdelkov.

Zakaj na Hrvaško? Tudi zato!

Celotni seznami nam dodatno razkrivajo, zakaj se je »fajn« vsesti v avto in se odpeljati na jug, na Hrvaško. Njihove znamenitosti, takšne in drugačne, so zares vredne naše pozornosti.

Sezname smo razvrstili po pomembnosti, sledijo si takole:
– Unescov seznam kulturne in naravne dediščine.
– Seznam predlagane naravne in kulturne dediščine.
– Seznam nematerialne dediščine.
– Seznam zaščitenih proizvodov po izvoru in geografskem poreklu.
– Seznam predlaganih izdelkov, ki se bodo morda uvrstili na seznam zaščitenih proizvodov na območju Evropske unije.

I.
a) Unescov seznam kulturne dediščine na Hrvaškem:

1. Dioklecijanova palača in srednjeveški Split (1979) – gre za eno najpomembnejših poznoantičnih stavb, in sicer za cesarjevo palačo, ki predstavlja začetek krščanske kulture ter hkrati zaznamuje bizantinsko in zgodnjesrednjeveško umetnost. Sama katedrala v srednjeveškem Splitu je zgrajena s pomočjo antičnega mavzoleja. Romanistične cerkve iz 12. in 13. stoletja se nahajajo znotraj antične utrdbe ter nosijo značilnosti gotske, renesančne in baročne arhitekture. Vse skupaj ustvarja harmonično celoto.
2. Staro mesto Dubrovnik (1979) – pristaniško in letoviško mesto z zgodovinsko tradicijo je del Dubrovniško-neretvanske županije. Kljub potresu, ki ga je doživel leta 1667, je Dubrovnik uspel ohraniti renesančno, gotsko in baročno arhitekturo ter prav tako samostane, palače in fontane. Je eno od štirih največjih turističnih mest na Jadranu. Dubrovnik imenujejo tudi »biser Jadrana« in je postal pomembno urbano središče po 13. stoletju.

3. Zgodnje krščanski kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču (1997) – katedrala v Poreču nosi ime po škofu Evfraziju, ki je deloval na tem območju v sredini 6. stoletja. Preuredil je kompleks z znanimi mozaiki, medtem ko so bazilika, atrij, krstilnik in episkopalna palača zgled za religiozno arhitekturo, ki v sebi združuje klasicizem in bizantinsko kulturo. Apsida, ki je narejena s figurativnimi mozaiki, sodi v enega najpomembnejših arhitekturnih del v Evropi.
4. Zgodovinsko jedro Trogirja (1997) – Trogir je dalmatinsko mestece, ki je 25 km oddaljeno od Splita. Nahaja se v Trogirskem kanalu, in sicer na koncu Kaštelanskega zaliva. Jedro mesteca je zaradi svoje zgodovinske preteklosti in urbanističnega sloga uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Arhitektura jedra sega v antično dobo, ohranja pa tudi gotski in beneški slog. Gre namreč za posebno zgrajen del mesta, kjer ortogonalen načrt ulic izhaja iz helenistične dobe. Romanistične cerkve so dograjene z neverjetnim renesančnim in baročnim slogom poslopij. Najpomembnejše arhitekturno delo je trogirska katedrala s portalom zahodnih vrat.

5. Katedrala Svetega Jakoba v Šibeniku (2000) – Zgrajena je bila med letoma 1431 in 1535. Gre za izmenjavo spomeniške umetnosti med severno Italijo, Dalmacijo in Toskano. Katedralo so gradili trije arhitekti, in sicer Francesco di Giacomo, Juraj Dalmatinac in Nikola Firentinac. Katedralo so v celoti zgradili iz kamna, in sicer z uporabo edinstvenega načina za kupolo katedrale, ki daje popolno harmonijo v notranjosti zgradbe. Sveti Jakob je bil zaščitnik krščanske vojske in njenih vitezov pred vpadi Turkov, zato so njegov kip z mečem postavili nad glavnim oltarjem. V arhitekturni gradnji katedrale so se mešali trije stili: gotski, gotsko-renesančni in renesančni. Katedrala je doživela tudi nekaj restavracij, da jo lahko obiskovalci danes občudujejo v njenem izvirnem izgledu.
6. Starogradsko polje na Hvaru (Stara mestna ravnina [2008]) – ta naziv je Starogradsko polje prejelo zaradi svojih nasadov vinogradov in oljk, saj so uspeli ohraniti geometrijski sistem pravzaprav nespremenjen od prve kolonizacije starih Grkov. Tako je struktura nasadov takšna, kot so jo uporabljali v antiki. Ljudje so se tukaj naselili leta 385 pred našim štetjem. Polje je bilo s pomočjo »gorme«, enostavnega merilnega instrumenta, premerjeno in razdeljeno na parcele v današnjih merah od 180 do 900 metrov. Takšna podoba ni bila všeč tamkajšnjim staroselcem Ilirom, zato so napadli Grke, a ti so jih uspeli premagati. Tako je ena najplodnejših ravnic na Hrvaškem uspela ohraniti svojo podobo okoli šestdeset razkošnejših ostankov poslopij iz tistih časov. Starogradsko polje predstavlja enega najlepših antično-grških pejsažev v tem delu Sredozemlja.

7. Stečak ali srednjeveški nagrobnik (2016) – Ime »stečka« je sinonim za kamen, marmor, ki so ga uporabljali za grške grobove in pokopališča. Gre za neke vrste kamnite srednjeveške spomenike. Samo jedro besede izhaja iz glagola »stoj« oziroma »stoji«. Večina jih je sicer v Bosni in Hercegovini, a jih najdemo tudi na jugovzhodu Hrvaške, nekaj pa jih je prav tako v jugozahodni Srbiji in severozahodni Črni gori. Nastali so večinoma med 12. in 16. stoletjem in so postavljeni v vrstah, kot je bilo običajno v Evropi iz srednjega veka. »Stećce« so večji del izklesali iz apnenca. Vanje so vklesani bogati dekorativni motivi in napisi, ki jih je zaznamovala ikonografija srednjega veka v Evropi. Vsebovali so prav tako značilnosti lokalne tradicije.
8. Beneške utrdbe med 15. in 16. stoletjem: Stato da Terra in zahodni Stato da Mar v Šibeniku in Zadru (2017) – te utrdbe so varovale Beneško republiko pred vpadi drugih oblastnikov. Države, imenovane Stato da Mar, pa so zaščitile morske poti in pristanišča na Jadranu do Levanta. Ko je naraščala moč drugih evropskih sil in Otomanskega cesarstva, so utrdbe postale pomemben prostor za nadzor trgovskih in pomorskih poti, vendar so hkrati bile ranljive. Iz tega razloga se je začel velik projekt, ki je uvajal »novo umetnost« za arhitekturno oblikovanje trdnjav. Šlo je za vojaško sodelovanje. Uporabili so nove metode in tehnike gradnje, ki so bile znane kot »moderno«. Na vse skupaj je vplivalo tudi odkritje smodnika. Utrdbe so danes znane po vsej Evropi.

b) Dve naravni znamenitosti, ki spadata na Unescov seznam:

1. Narodni park Plitviška jezera (1979, 2000) – Plitvice so postale del Unescovega seznama zaradi lepote in rastja lehnjaka. Tako je namreč nastal niz šestnajstih Plitviških jezer, ki predstavljajo glamur naravne arhitekture. Sama jezera so obdana z neokrnjenim gozdnim rastjem, v katerem živijo medvedi, volkovi in druge redke vrste, in sicer tako živalske kot rastlinske. Narodni park je tako poraščen z največ bukovimi gozdovi in se razprostira na 192 kvadratnih kilometrih površine. Velja za enega največjih atrakcij v Evropi. Vsako leto ga obišče mnogo turistov. Za narodni park na Hrvaškem je bil proglašen že leta 1949, medtem ko je bil uvrščen na Unescov seznam leta 1979.
2. Starodavna bukev (2007, 2011, 2017) – postala je del naravne dediščine, ki se razteza od zadnje ledene dobe v Alpah, Karpatih, Dinaridih, Sredozemlju in Pirenejih. Drevo se je v tem času ohranilo predvsem zaradi svoje izredne prilagodljivosti in vzdržljivosti v tem okolju.

c) Seznam PREDLAGANE kulturne in naravne dediščine za Unescov seznam

1. Episkopski kompleks v Zadru (2005)
2. Zgodovinsko-urbanistično jedro v Stonskem zalivu pri Pelješacu v mestecu Mali Ston: naravni rezervat Mali Ston Bay, Stonsko polje in soline (2005)
3. Zgodovinsko-urbanistično jedro Tvrđa (Utrdba) v Osijeku (2005)
4. Varaždin – zgodovinsko jedro in Stari grad (2005)
5. Burg – Grad Veliki Tabor (2005)
6. Naravni park Lonjsko Polje (2005)
7. Planina Velebit (2005)
8. Meje rimskega cesarstva na hrvaškem ozemlju (2005)
9. Dioklecijanova palača in zgodovinsko jedro Splita (razširitev, 2005)
10. Lubenice (2005)
11. Vinogradi v Primoštenu (2007)
12. Samostan v puščavi Blaca na Braču (Blaca hermitage, 2007)
13. Mesto Motovun (2007)
14. Zgodovinsko mesto Korčula (2007)
15. Narodni park Kornati
16. Naravni park Telašćica (2007)

II. Nematerialna dediščina

1. Križev pot na otoku Hvaru (2009) – gre za hvarski običaj, ki se odvija že 500 let. V noči iz velikega četrtka na veliki petek se procesije pričnejo istočasno od šestih mest na otoku. Ljudstvo nosi križ, procesijo spremljajo z molitvami in verskimi spevi.
2. Slavnostni binkoštni ples »Kraljice« ali »Ljelje« iz Gorjanov (2009) – pohod Kraljice iz vasi Gorjana se navezuje na praznik binkošti. V procesiji sodeluje dvanajst deklet z belimi venci na glavi, deset deklet s sabljami, in »kralji« oziroma moškimi, ki nosijo klobuke, okrašene s cvetjem. Obiščejo podeželska gospodinjstva in opravijo obred, ki je sestavljen s pesmimi in plesom z meči.

3. Dvoglasje tesnih intervalov Istre in hrvaškega primorja (2009) – to je vrsta petja, ki je značilen poseben barvni ton. Dosežemo ga v delu, ko ga zapojemo skozi nos. Odlikuje ga improvizacija tonov, vendar mora biti začetek in konec zmeraj v oktavi.
4. Hrvaška čipka (2009) – čipkarstvo na Hrvaškem je povezano z manjšimi podeželskimi kraji in nižjim delovnim razredom. V hrvaškem Zagorju in v Lepoglavi izdelujejo klekljane čipke, medtem ko na otoku Pagu povezujejo čipke z iglo, na otoku Hvaru pa čipka nastaja iz niti agave.

5. Fešta sv. Vlaha (Blaža), zaščitnika Dubrovnika (2009) – pri tem gre za običaj, ki izhaja iz 10. stoletja in temelji na legendi o pojavu svetega Vlaha, da bi pomagal ljudem v Dubrovniku za obrambo pred napadalci.
6. Letni karnevalski sprevod zvončarjev s področja Kastve (2009) – skupina moških je oblečena v ovčje kože z maskami. Z različnimi dekoracijami za glavo in z zvonovi prihajajo v času karnevala na obisk v vasi. Glede na različne načine, kako so peli z zvonci, ki jim visijo okoli bokov, so dobili svoje ime.

7. Umetnost izdelave tradicionalnih lesenih igrač v hrvaškem Zagorju (2009) – moški ustvarjajo unikatne in ročno izdelane igrače iz lesa vrbe, lipe, bukve in javorja, medtem ko ženske slikajo cvetlične in geometrijske oblike na igrače, in sicer navadno z rdečo, rumeno ali modro barvo.
8. Sinjska alka, viteški turnir v Sinju (2011) – je hrvaška viteška igra, ki se prireja vsako leto na prvo nedeljo v mesecu avgustu, in sicer v spomin na obletnico zmage domačih bojevnikov nad Turki (14. avgust 1715). Osrednji del igre je konjeniško tekmovanje, ko jezdeci na konjih v svečani zgodovinsko-viteški opremi in v polnem drncu poskušajo s svojim kopjem zadeti središče kovinskega obroča, in ta se imenuje alka.

9. Medičarstvo v severni Hrvaški (2011) – gre za veščino izdelave lectovega srca, kar je prepoznaven hrvaški spominek. Drugače ga imenujemo tudi medenjak srca. Izdelan je iz moke, sladkorja in začimb. Medenjaki so različnih oblik. Seveda je najpogosteje v obliki srca, okrašen z barvami, tobogani in različnimi sporočili.
10. Bećarac: vokalno-inštrumentalni napev iz področja Slavonije in Baranje – gre za pesem, sestavljeno iz dveh stihov in desetih zlogov ter 24 taktov, kjer se zadnji besedi rimata. Pevca si izmenjujeta stihe. Prvi da temo, drugi jo spremeni v veseli odmev, medtem ko publika navdušeno spremlja dogajanje. Gre za humoristično-satirični napev.

11. Ojkanje (2011) – ojkanje je glasbeni izraz, ki ga izvajajo pevci (moški ali ženske) z različnimi tehnikami tresenja glasu, in sicer na način posebne tehnike petja »iz grla« oziroma tresenja. Glede na sposobnosti pevca, kako dolgo lahko zadrži dih, tako dolgo traja pesem.
12.Nemo kólo iz področja Zagore v Dalmaciji (2011) – to je edino kólo dalmatinske Zagore, ki se med plesom deli v pare. Pari se nato premikajo v krogu ali prosto po plesišču. Izvaja se brez glasbene spremljave.

13. Petje klap (2012) – melodije napevov so sestavljene v neprekinjenih tonskih zaporedjih, po večini kromatičnih, medtem ko so različne teme v previdno razmaknjenih intervalih in pokrivajo trenutno družbeno in politično situacijo. V izvirniku je napeve izvajalo od pet do osem pevcev. Danes so se klape povsem modernizirale in so značilne predvsem za jadransko obalo, tako da jih srečujemo v skupinah, kjer so samo moški pevci ali ženske pevke ali tudi v mešanih klapah.
14. Mediteranska prehrana na hrvaškem Jadranu, njegovih otokih in deloma v ozadju dežele (2013) – mediteranska prehrana ali sredozemska prehrana je sestavljena predvsem na podlagi olivnega olja, žitaric, tropskega sadja, začimb, vina … Skratka, gre za izredno gastronomsko-kulinarično kombinacijo, ki vlada že stoletja na Sredozemlju in so na Unescov seznam hkrati vključene štiri države: Španija, Grčija, Italija, Maroko in Hrvaška.

15. Ekomuzej Batana (2016) – batana je vrsta tradicionalnega ribiškega čolna, ki se nahaja v Rovinju na Hrvaškem. Neprofitna organizacija hiše Batana je s podporo občine, Muzeja mesta Rovinj, Centra za zgodovinska raziskovanja Rovinj, italijanske skupnosti Rovinja in strokovnjakov iz ekomuzeologije ustvarilo omenjeni muzej, ki naj bi ozaveščal javnost o pretekli tradiciji. Imajo stalno razstavo, kjer lahko spoznamo, kako je zgrajena batana in izdelana oprema za ribolov. Lahko se seznanimo tudi z raznovrstnimi ribolovnimi dejavnostmi.

III.
Unescov seznam zaščitenih izdelkov na Hrvaškem (19 izdelkov je zaščitenih, medtem ko jih je 10 v postopku sprejemanja):

a) Po izvoru:
1. Ekstra deviško olivno olje z otoka Cresa
2. Mandarina z Neretve
3. Pršut iz Istre
4. Kislo zelje iz Ogulina
5. Olivno olje z otoka Krka
6. Olivno olje z otoka Korčule
7. Jagnjetina z otoka Paga
8. Olivno olje z otoka Šolte
9. Zelje iz Varaždina
10. Med iz Slavonije

b) Z zaščiteno oznako geografskega porekla:
1. Pršut iz otoka Krka
2. Kulen iz Baranje (tradicionalna suhomesnata specialiteta)
3. Krompir iz Like (»lički krumpir«)
4. Drniški pršut (iz kraja Drniš)
5. Dalmatinski pršut
6. »Soparnik«, »zeljanik«, »uljenak« iz kraja Poljice
7. Puran iz Zagorja
8. Kulen iz Slavonije (tradicionalna suhomesnata specialiteta)
9. Međimursko meso iz tiblice (kiblice)

c) Naslednji našteti zaščiteni proizvodi so v postopku registracije, in sicer na območju Evropske unije:
1. Paška sol
2. Jagnjetina iz Like
3. Zagorski mlinci
4. Bjelovarski kvargl
5. Rudarska greblica
6. Varaždinski kliper
7. Paški sir

Če se nam je seznam nehote prikradla kakšna napaka, nam prosim sporočite. Popravili jo bomo v »trenutku«.

Za fotografije se zahvaljujemo Hrvaški turistični skupnosti in fotografom: Nikoli Štambaku, Ivu Pervanu, Igoru Zirojeviću, Maji Danici Pečanić, Ivi Bioćinu, Aleksandru Gospiću, Luki Esenku, Zoranu Jelaću in Denisu Perošu.

Sorodni članki

Zlati športniki Hrvaške so …

Hrvaški športniki – hrvaški diamanti

Ta članek o legendarnih hrvaških športnikih je objavljen na našem turističnem portalu v kategoriji Biseri Jadrana. Pa bi v bistvu za te slavne hrvaške športnike morali imeti posebno kategorijo, ki bi se lahko npr. imenovala »neprecenljivi zakladi Hrvaške«.

Hrvaški športniki – hrvaški diamanti

Ta članek o legendarnih hrvaških športnikih je objavljen na našem turističnem portalu v kategoriji Biseri Jadrana. Pa bi v bistvu za te slavne hrvaške športnike morali imeti posebno...

Preberi več
Dinopark, show & theme park

Dinopark Funtana: Ko dinozavri oživijo

Dinozavri so bili pred milijoni leti zagotovo najbolj dominantna oblika življenja na Zemlji. In to vse do udara velikega »zvezdnega« meteorja, ki je popolnoma spremenil potek zgodovine. In čeprav so dinozavri izumrli, lahko v istrskem Dinoparku Funtana podoživimo izgubljeni svet teh nenavadnih bitij.

Dinopark Funtana: Ko dinozavri...

Dinozavri so bili pred milijoni leti zagotovo najbolj dominantna oblika življenja na Zemlji. In to vse do udara velikega »zvezdnega« meteorja, ki je popolnoma spremenil potek zgodovine. In čeprav...

Preberi več