»Motovun, odličen zgodovinski film«
Motovun, mestece na hribu
V srcu Istre leži odlično ohranjen srednjeveški Motovun. Mestece je splezalo prav na vrh 277 metrov visokega hriba, s katerega se nam razkrijejo čudoviti razgledi na vse štiri strani neba. S svojo izredno ohranjeno utrdbo, cerkvicami, simpatičnimi uličicami in predvsem obzidjem, ki je prekrasno sprehajališče, vsako leto pritegne nekaj sto tisoč – nikoli razočaranih – turistov.
Motovun je odličen cilj za vsakega slovenskega turista, od slovenske južne meje je to mestece na vzpetini oddaljeno le 30 kilometrov (do Jadrana je dobrih 20 kilometrov), do Reke in Pulja pa okrog 70 kilometrov. Pod gričem teče slikovita reka Mirna, kolesarji pa so veseli, ker tukaj teče slovita kolesarska pot Parenzana. Občino Motovun sestavljajo naselja Brkač (Bercaz, S. Pancrazio), Kaldir (Caldier), Motovun (Montona) in Sveti Bartol (S. Bortolo). Število vseh naseljencev v občini na površini veliki 32 kvadratnih kilometrov je okrog 1.500 ljudi.
V samem Motovunu, ki je osrednji lik današnje »filmske« zgodbe (v mestu od leta 1999 živi filmski festival), pa stalno živi nekaj čez 500 ljudi. Turist, ki si hoče ogledati Motovun, mora avto pustiti spodaj, pod mestom, na urejenih in plačljivih parkiriščih (z avtom smejo »gor« le domačini), potem pa se po cesti ali pa po 1.052 stopnicah (to je najdaljše stopnišče na Hrvaškem) odpravi na sam vrh Motovuna. Če me spomin ne vara, imate do obzidja s sprehajališčem okrog 15 minut počasne hoje. Ali pa si privoščite panoramsko vožnjo z avtobusom …
In od kod izhaja ta neoporečni šarm Motovuna? Iz zgodovine, kakor je to že navada, ko se sprehajamo po jadranski obali ali pa Istri. Zgodovinarji znajo razložit, da so na tem strmem hribu svoje obrambne strukture gradili že Iliri in Kelti. Baje je tudi ime mesta keltskega izvora, in sicer od besede »montona«, kar v laičnem prevodu pomeni »mesto na gori«. Dodatno raziskovanje po spletnih in književnih virih nam razkrije, da Motovun »živi v treh kosih«.
Na samem vrhu Motovuna je najstarejši del mesteca, pod njim je »Podgrađe« (»podmestje«), najnovejši del imenovan Gradiziol (tam je tudi pokopališče) pa se je »razlil po samem hribu«, vsi skupaj so povezani v premeteno sestavo utrdb in obzidij. Obrambno linijo sestavljata predvsem dve obrambni »liniji«, dva prstana, ki sta se večinoma gradila v 13., 14. in 15. stoletju. Prvi obrambni obroč je sklenjen okrog najstarejšega (najvišje ležečega) dela Motovuna, naslednji obroč pa se razteza okrog »Podgrađa«, vhod je bil skozi dvojna masivna, kamnita mestna vrata.
V mestnih vratih si turisti lahko ogledamo lapidarij (manjše arheološke izkopanine). Vsekakor pa nam bodo radovedne poglede pritegnile tudi štiri cerkve. Najbolj zanimiva je vsekakor cerkev svetega Stjepana, to je baročna cerkev, ki je bila zgrajena leta 1614 (nekoč, v antiki, je tukaj stala bazilika). Postavljena je na glavnem motovunskem trgu, družbo pa ji dela trdnjava z markantnim, 27 metrov visokim zvonikom, ki datira iz 13. stoletja. Vsekakor boste ta zvonik, ki je služil tudi kot opazovalnica, zagotovo »opazili na vsaki foto razglednici Motovuna«.
Nasproti cerkve najdemo Komunalno palačo, ki je bila zgrajena v 12. stoletju, toda že v 16-em, predvsem pa v 17-em stoletju je doživela številne popravke. Če pa že stojimo na glavnem trgu, povejmo tudi, da se točno pod nami nahaja ogromna cisterna vode, ki je bila predvsem v kriznih časih, zelo pomembna.
Turistični delavci nas bodo z veseljem opozorili tudi na: cerkev »Blažene Djevice Marije od Vratiju« (zgrajena je bila leta 1520, na sredini cerkve najdemo Marijin oltar iz marmorja); palačo Polesini (najbogatejša motovunska družina jo je zgradila v osemnajstem stoletju, sedaj je v palači hotel); cerkev svetega Ciprijana in mestno ložo, ki je bila zgrajena leta 1331 (najdemo pa jo na trgu Joseffa Resella). Za ložo ljubitelji zgodovine trdijo, da je bila nekoč pravo nežno ljubezensko gnezdece, saj so tam (in ob promenadi, ki teče ob njej) zaljubljenci izmenjevali sramežljive poglede.
Obzidje smo že omenili?! Ne zapustite Motovuna brez sprehoda po njem! Občudovali boste motovunske hiše, idilične uličice in dogajanje okrog njih, v okolici pa številne vinograde (malvazija in teran), dolino s spokojno reko Mirno, motovunske gozdove v katerih se skrivajo čudeži narave, podzemni gomolji tartufi, radovedni pogled pa vam bo uhajal tudi po zemlji sosednjih občin Oprtalj, Buzet, Pazin, Karojba in Vižinada. Če pa boste imeli srečo, boste v zraku opazili tudi kakšnega jadralnega padalca, leta 2012 so v Motovunu uredili vzletišče za te junaške adrenalinske navdušence.
Če se boste utrudili, ali pa vam bo preveč vroče, si privoščite osvežilni napitek in počitek v enem izmed številnih bifejev, ki so razmetani po Motovunu. Če ste lačni, si privoščite »prigrizek«, ki pa ga morate skorajda obvezno začiniti z lokalno gastronomsko specialiteto, – že omenjenimi – slavnimi tarfufi. Ampak to pa je že neka druga zgodba, nek popolnoma drugačen biser Jadrana.
Sledi še mini fotogalerija, fotografskega amaterja, pisca tega besedila:
