Compare Listings

Prvič ne bo zadnjič

Otok Prvič, Faustov otok

Ste vedeli, da je Faust Vrančić izumil »letečega človeka« (»predhodnika padala«)? Hrvaškemu geniju iz sedemnajstega stoletja v čast lahko sedaj na otoku obiščemo zanimiv muzej. Na otoku Prviću sta v letih pestre zgodovine zrasli dve značilni dalmatinski ribiški vasici: Prvić Luka in Prvić Šepurine.

Otok Prvič, Faustov otok

V obeh naselbinah najdemo (večinoma) tradicionalno zgrajene kamnite hiše, zlahka se počutimo kot del reklame, ki jo je hrvaška turistična skupnost promovirala že pred leti (»Mediteran kakav je nekad bio«). Turisti bomo na otoku Prviću plavajoč v kristalno čistem Jadranskem morju uživali v slikovitih zalivih, v druženju z otočani bomo doživeli avtohtono dalmatinsko vzdušje, okušali čudovito aromo Sredozemlja, med zimzelenimi borovci bo zadišalo po neskončni sreči.  Tudi zaradi tega, ker razen nekaj gasilskih vozil in manjših delovnih traktorjev na otoku ni avtomobilov, bomo zagotovo dopustovali v nebeškem miru in kozmični sprostitvi.

Otok Prvić je lep tudi, ko ga gledamo od daleč. To pa zato, ker ni takšen kot je večina drugih: visok, kamnit, popolnoma golih pobočij. Otoček je majhen, vendar zelo rodoviten. Vsi nasadi uspevajo odlično. Njihovo vino, oljčno olje in sadje bi si želel videti tudi na beneški tržnici«. Ta odstavek smo si sposodili s spletnega portala www.otokprvic.info, ki je navedel stavke znamenitega italijanskega naravoslovca in potopisca Alberta Fortisa v svoji knjigi Pot po Dalmaciji, iz daljnega leta 1774. Očitno je bil Prvić »turistom« privlačen že pred stoletji.

Pa je tudi v našem, enaindvajsetem, stoletju, ko se v Dalmaciji (skorajda) vse vrti okrog turizma, otok Prvić turistom še zmeraj tako privlačen? Poglejmo si otok Prvić, na katerega vas zlahka pripeljejo redne trajektne linije iz Šibenika in Vodic, nekoliko podrobneje.

Zaradi bogastva svojih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, bogate zgodovine in naravnih lepot sta obe naselji na otoku, Prvić Luka in Prvić Šepurine, zaščiteni s strani Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške kot del pomembne nacionalne kulturne dediščine. Že to dejstvo, ki več kot očitno zelo glasno govori, da bomo na otoku našli »Dalmacijo kot je nekoč bila», je plastičen dokaz, da bi se turist na Prviću skorajda moral imeti lepo kot redkokje drugje.

Pregled osnovnih podatkov nam razkrije, da je Prvić otok v šibeniškem arhipelagu. Leži le okoli 2,8 kilometra jugovzhodno od Vodic, od kopnega je razdvojen le s Šibeniškim kanalom (do naselja Srime je oddaljen le okrog 800 metrov). Površina otoka je 2,37 kvadratnih kilometrov, dolžina obale pa 10,63 kilometrov. Otok se proti severozahodu blago, proti jugozahodu pa strmo spušča proti morski obali. Najvišji vrh otoka je 79 metrov nadmorske višine hrib Vitković.

Kakor smo omenili že v samem uvodu, sta na otoku le dve naselbini Prvić Luka in Prvić Šepurine, tam skupaj redno prebiva le okrog 450 prebivalcev (100 več jih je v Šepurini), oba kraja pa sta povezana z okrog kilometer dolgo cesto. Prebivalstvo se je nekoč ukvarjalo predvsem z gojenjem oljk in vinske trte ter ribolovom, delno tudi z nabiranjem spužv in koral.

V današnjem času pa je gonilo otoškega gospodarstva vsekakor turizem (na otoku je le en hotel, hotel Maestral, toda turistično ponudbo bogatijo številni lepi apartmaji in prisrčne gostilne – konobe). Otok Prvič redno oživlja svoje zgodovinske tradicije in sicer vsako leto2. avgusta na »fešti Blažene Marije Angelov« ter 16. avgusta na fešti svetega Roka, za njima pa sledi (septembrski) Burtiž – jadralna regata, ki združuje tradicionalne ladjice na latinsko jadro.

V mestu Prvić Šepurine sta bili postavljeni dve cerkvi. Manjša cerkev, zgrajena v srednjem veku, je posvečena sveti Heleni (njeno polno ime: Flavia Julia Helena Augusta), materi cesarja Konstantina Velikega. To je prvi cesar, ki je sprejel krščanstvo, skupaj z mamo pa sta postala krščanska svetnika.  Nova, večja cerkev izvira iz konca 19. stoletja in je posvečena vnebovzetju Blažene Device Marije. V Prvić Šepurinah je tudi baročni dvorec slavnih bratov Antuna in Fausta Vrančića, ki je danes v lasti plemiške družine Draganič.

V Prvić Luki pa si lahko pogledamo cerkev »Gospe od Usmiljenja« (milostne Marije), kjer je bil na lastno željo pokopan hrvaški polihistor, izumitelj in diplomat Faust Vrančič. V Prvić Luki najdemo tudi manjši muzej, spominski center Faust Vrančić (več o njem pa si lahko preberete v posebnem članku, ki smo ga umestili v našo zelo brano kategorijo Biseri Jadrana).

Obstajata dve teoriji, kako je otok Prvić dobil svoje ime. Po prvi je ime dolžan svojemu položaju v šibeniškem arhipelagu in ker je najbližje celini (prvi). Druga teorija pa je pravzaprav legenda, ki pravi, da je otok imenovan po Prvicu ali Prvinu, bogu pomladi poganskih Hrvatov.

Še nekaj mini zgodovinskih dejstev o otoku in njegovih prebivalcih. Po pisanju spletnih medijev, naj bi bil otok Prvič naseljen že v antiki (o tem  pričajo številni kamniti ostanki). Dodaten skok v preteklost nas poduči, da je bil otok Prvić (predvsem v srednjem veku) pribežališče številnih šibeniških plemiških družin (Tavelić, Divnić, Šižgorić in Draganić-Vrančić), ki so na otok bežale pred smrtonosno kugo.

Ko je pošastna bolezen usahnila so šibeniški bogataši najemali zemljo ter naseljevali tlačane, da so jim obdelovali posesti.  Močnejše naseljevanje na otok Prvić je zaznati tudi v času turških vpadov in nasilja. Takrat je zgrajen samostan s cerkvijo milostne Marije.

Kot zanimivost dodajamo podatke, ki smo jih našli na hrvaški wikipediji: »V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Prvić najbolj gosto naseljen hrvaški otok, približno 1.300 prebivalcev na kvadratni kilometer (torej je bilo takrat na otoku vsaj okrog 3.000 prebivalcev!). Še danes pa je Prvić edini izmed majhnih otokov (manj kot 15 kvadratnih kilometrov) z dvema naselbinama«.

Za sam konec tega prispevka povejmo, da je Prvić majhen otok, ki ga lahko celotnega obhodimo le v enem dokaj lenobnem dnevu. Pri tem bomo uživali v vonju po morju, značilni dalmatinski pokrajini, kjer se borovi gozdovi izmenično izmenjujejo z obdelanimi njivami, vinogradi, oljkami ter kapelicami na skalah … Razgledi nam bodo begali od bližnjih nenaseljenih otočkov (do slavnih Kornatov),  pa vse do markantnega Velebita, visoke Dinare … Da, otok Prvić je krasan. Zato skorajda zagotovo upravičeno menimo, da prvi turistični obisk otoka Prvića ne bo tudi zadnji.

Ps. Kot zanimivost še dodajamo, da na Hrvaškem obstaja dva otoka z imenom Prvić. Drugi, ki je kamnit in nenaseljen, se nahaja v Kvarnerskem zalivu, kakšen kilometer jugovzhodneje od otoka Krka.

Fotografije: TZ Vodice in fotograf Andrija Carli.

Sorodni članki

Gračišće, zimzelena istrska miniatura

Gračišće si zagotovo zasluži naš obisk. Edinstvenost spomenikov kulturne in zgodovinske dediščine v ohranjeni krajini sta največji vrednoti Gračišća. Potep po ulicah Gračišća zgleda kot sprehod po velikem muzeju. In ta »muzej« ima tudi zares čudovito razgledišče.

Nadaljujte z branjem

Metković, hrvaška Kalifornija

Mislite, da je Metković »brezvezno turistično mestece«?! Ker smo turistični portal o hrvaškem turizmu, vas bomo skušali prepričati v nasprotno. In bomo v samem uvodu telegrafsko poudarili naslednje: Mandarine. Safari po Neretvi. Maraton lađa. Arheološki muzej Narona. Prirodoslovni muzej Metković. Hrana.

Nadaljujte z branjem

Podravina, zibelka naivne umetnosti

Področje ob meji z Madžarsko je izredno privlačno, saj je polno naravnih lepot, zanimivosti, umetnosti ter legend. Dravo, eno najčistejših rek na Hravškem, ki je tudi dala ime temu področju, obdajajo prelepi gozdovi, med meandri pa najdemo tudi prave sipine, Đurđevačke peske. V ravninski pokrajini se je rodila veja umetnosti, naiva, in imena svojih imetnikov ponesla v širni svet.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.