Oprtalj, odlična izletniška točka

Oprtalj leži v severozahodni Istri, okoli 27 km vzhodno od Buj, ob cesti Buje-Šterna-Livade-Motovun. Baje se iz Oprtalja, tega utrjenega mesteca, ki od daleč spominja na razglednice iz italijanske Toskane, vidi celotna Istra od Učke do zahodne obale.

Hiter pregled spleta razkrije, da je Oprtalj tudi manjša hrvaška občina, ki upravno spada pod »istrsko županijo«. Občino Oprtalj, ki je znana tudi po »oprtaljskih kostanjih« in tartufih, sestavlja 16 naselij, ki jih bomo mi našteli po abecednem redu (v oklepaju je še italijansko ime): Bencani (Benzani), Čepić (Ceppich), Golubići (Golobici), Gradinje (Gradigne), Ipši (Ipsi), Krajići (Craici), Livade (Levade), Oprtalj (Portole), Pirelići (Perelici), Sveta Lucija (S. Lucia), Sveti Ivan (S. Giovanni), Šorgi (Sorghi), Vižintini (Visintini), Vižintini Vrhi (Monti di Visintini), Zrenj (Stridone, Sdregna), Žnjidarići (Znidarici). V občini živi okrog tisoč ljudi, le okrog 150 pa v samem Oprtalju.

Oprtalj se nahaja na planoti hriba, na nadmorski višini 361 metrov, nad reko Mirno, nasproti, s turisti obleganega, že omenjenega Motovuna. Oprtalja se množice turistov (upravičeno?!) izogibajo, saj je to zimzeleno istrsko mestece, resnici na ljubo, dokaj zanemarjeno. Vsekakor se površnemu obiskovalcu tega kraja zazdi, da je prišel v »od boga pozabljen kraj«, toda sam spadam med tiste turiste, ki se z veseljem potepajo po »nezlikanih, neravnih in neizbrušenih tlakovcih istrskih uličic«.

Lep opis prikrite lepote Oprtalja najdemo na spletni strani www.villa-belle.eu, ene izmed  »dopustniških vil«, ki jih je zmeraj več na voljo nam, turističnim radovednežem: »Tu v Oprtalju je narava s posebnim navdihom izpisala koreografijo enega najbolj igrivih poglavij istrske pokrajine, ki na vsakem koraku izžareva poseben šarm. Oprtalj, to zares majhno mestece, ki rade volje slavi lepoto življenja, je bilo zgrajen po meri navadnega človeka, z eno kamnito palačo (na »klicaju« obrambnega obzidja je bila zgrajena monumentalna palača Milossa) in s cerkvijo z zelo zanimivim zvonikom, okoli katere se vijejo nizi tihih kamnitih uličic«.

Oprtalj je zagotovo dandanes še »speč, zaspan jutranji turistični žarek«, ki ne more in noče skriti svoje pripadnosti Mediteranu. Naš turistični sprehod po samem mestecu mora biti počasen, saj lahko na vsakem koraku zagledamo »nekaj žlahtno starega, mogoče umetniškega ali obrtniškega, vsekakor pa zanimivega«. Vsekakor velja, da je lahko sprehod po Oprtalju pravcata paša za oči; vsaka hiša zna biti pravo umetniško delo.

Oprtalj, ki je bil, po zapisih sodeč, nekoč v daljni preteklosti svojevrstno središče kovačev, tkalcev in kamnosekov se tudi danes, s svojimi redkimi prebivalci, trudi, da ohrani in prikaže svoj ustvarjalni, avtorski obraz. In to mu uspeva dokaj dobro. No, vsekakor ne tako uspešno, kot je to opaziti npr. v Grožnjanu, pa vendar …

V Oprtalju se trudijo in ta trud je opaziti na vsakem koraku. V teh majhnih, kamnitih uličicah bomo namreč naleteli na polno množico »raznih malenkostih«, ki nam bodo zelo posladkali naš (enodnevni) izlet. Oprtalj, vsaj zdi se tako, želi in upa, da bo turist predvsem sam odkrival mestece sloj za slojem, da se bo obiskovalec sam, na takšen ali drugačen način, »prekopal« do skritih turističnih zgodb in zgodbic.

Brez truda pa nam bodo v oko padli »kamniti ostanki zgodovine«, s poudarkom na številnih cerkvicah raztresenih po celotni občini. Poudarimo, kraj Oprtalj je znan po številnih kulturno-zgodovinskih spomenikih.

V samem starem centru Oprtalja dominirata župnijska cerkev svetega Jurija in edinstven zvonik v obliki stolpa (to ni »nič čudnega«, saj je zvonik v resnici  predelan obrambni stolp).

Župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1526 na ostankih starejše, toda mnogo manjše cerkve, gradili pa naj bi jo pod vodstvom »mojstrov iz dežele Kranjske«.

V sedemnajstem stoletju so cerkev, v kateri se »skrivajo« dragoceni oltarji in slike, povečali. Gradnja 27-metrskega zvonika, ki je bil nekoč okostje obrambne strukture mesta, pa je trajala od 16. stoletja pa vse do leta 1740. Dodajmo, da je bila že leta 1471, v neposredni bližini župnijske cerkve, zgrajena mestna hiša.

Omembe vredna je tudi beneška loža, ki je bila zgrajena v šestnajstem stoletju, najdemo pa je nasproti oprtaljskih mestnih vrat. Vse do razpada Beneške republike se je loža uporabljala predvsem kot sodna dvorana. Leta 2006 so ložo prenovili in uredili, v njej je sedaj lapidarij z (predvsem) rimskimi in srednjeveškimi zgodovinskimi fragmenti. Iz lože je tudi prekrasen razgled; po dolini pa vse do morja (če me spomin ne vara).

Tam okrog leta 1540 je bila urejena še ena cerkev, in sicer cerkev svetega Roka. To cerkev je poslikal Anton iz Padove, ne vedoč, da se bo v naslednjih stoletjih spremenila v mavzolej bogatih oprtaljskih družin. Povedali smo že, da je na teh ubornih istrskih tleh zraslo kar nekaj cerkvic, kar nam razkrivajo tudi podatki, ki smo jih našli na spletnem mestu revitas.org: » V drugi polovici 19. stoletja sta bili porušeni dve cerkvici na trgu, sv. Marija Mala in Sv. Marija Magdalena. Slednja je bila zraven mestne hiše, Marija Mala pa za župnijsko cerkvijo, kar pomeni da so svoj čas na majhnem oprtaljskem osrednjem trgu bile celo tri cerkvene stavbe«.

O sami preteklosti, zgodovini Oprtalja ne bomo izgubljali besed, saj je kraj skozi stoletja doživljal enako usodo kot večina istrski mest in vasic. Omenili bomo le dva, še posebej zanimiva, podatka. Prvi se tiče prve pisne omembe Oprtalja, ki sega v leto 1102, takrat je Oprtalj nosil ime učeno ime »Castrum Portulense«, upravljal pa ga je oglejski patriarh. Drugi zgodovinski podatek je mnogo mlajši, sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Takrat je prišlo v Oprtalju zaradi množične izselitve Italijanov do prave demografske katastrofe.

Časnik Delo je poročal, da »izseljevanja ni mogla zaustaviti niti Parenzana, slovita ozkotirna železnica, ki je do leta 1935 potekala od Trsta do Poreča, tudi skozi Oprtalj. Ta ni ubrala najkrajše poti med mestoma, ampak je 123 kilometrov daleč dobesedno tavala po zaledju Istre – vse samo zaradi boljših življenjskih razmer v notranjosti«. Mimogrede, ali veste, da si lahko v bližnjem kraju Livade ogledate Muzej Parenzane?

Skoraj petdeset let po končani drugi svetovni vojni je Oprtalj životaril. Ljudje, na svojih bornih kmetijah, so komajda (pre)živeli. Šele neodvisnost Hrvaške in predvsem turizem sta prinesla v Oprtalj svetel žarek upanja. Zadnje desetletje se Oprtalj spet bolj samozavestno postavlja na noge.

Kamnite, pravljične hiške se počasi obnavljajo, ljudje so zelo prijazni, hrana je lokalna in zato povečini odlična, turisti dokaj zlahka najdemo apartmaje po svojih željah.

Zdi se, da je pred Oprtaljem vendarle zelo svetla prihodnost. Z našim obiskom Oprtalja pa bomo tudi mi dodali majhno srčno iskrico novega življenja v to čudovito istrsko miniaturo.

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Oprtalj in fotografom: Daniele Molineris, Deni Basaneže in Marko Šestić (klik na foto).