Krapina, dom krapinskih neandertalcev

Poleg muzeja neandertalcev, zibelke pračloveka, mesto Krapina ponuja tudi številne kulturne in zgodovinske znamenitosti, kot so stari grad Krapina, cerkve, vabijo mestni trgi s svojimi spomeniki. Mestece, stisnjeno v dolini, je prav tako znano po svoji tradicionalni glasbi, saj vsako leto gosti Festival kajkavske popevke, ki slavi lokalni jezik in zanimivo glasbeno dediščino teh krajev.

Ne glede na to, ali vas zanimajo arheološka odkritja, srednjeveški gradovi, glasbena dediščina ali sprostitev v naravi, Krapina ponuja nekaj za vsakega turista. Še preden pa začnemo s krajšim opisom krapinskih turističnih znamenitosti, namenimo nekaj prostora »podatkom splošnega značaja«.

Krapina je mestece in neformalno središče hrvaškega Zagorja. Krapina je tudi upravno središče Krapinsko-zagorske županije. Mestece Krapina leži v dolini potoka Krapinice, na nadmorski višini 182 metrov. V samem mestu živi okoli 4.500, v občini in njeni neposredni okolici pa okoli 13.000 ljudi. Krapina ima zelo pomembno geografsko lego, saj na široko odpira mejna vrata na severozahodni strani Hrvaške.

Za lažjo umeščenost v prostor navajamo nekaj kilometrskih razdalj do Krapine: Ptuj (35 km), Maribor (58 km), Celje (92 km), Zagreb (56 km), Varaždin (53 km) in avstrijski Graz oziroma po slovensko Gradec (130 km). Med Krapini bližnje turistične sladkorčke lahko brez zadržkov uvrstimo: pravljični dvorec Trakoščan (21 km), Muzej kmečkih uporov v Gornji Stubici (36), »Titov« Kumrovec (28 km), podcenjen Radoboj (le 5 km), romarska Marija Bistrica (44 km). Če si želite duševnega in telesnega odklopa so tukaj Krapinske toplice, ki so od Krapine oddaljene le 13 kilometrov, nekoliko bolj oddaljene od Krapine so Terme Tuhelj in Terme Jezerčica. Ideje za izlete se na tem koncu Hrvaške ponujajo kar same od sebe, kajne?! 🙂

O sami zgodovini Krapine z okolico nas lepo poduči uradna stran občine Krapine, glej www.krapina.hr, odkoder povzemamo dva zanimivejša odstavka: »Staro hrvaško mesto Krapina se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja konec 12. stoletja, istoimensko mestno naselje pa se je razvilo od sredine 14. stoletja. Samo mesto je obstajalo že prej, kar potrjujejo številne arheološke najdbe ne samo iz obdobja rimske vladavine, ampak tudi iz zgodnejših obdobij kamene dobe«.

In naprej: »O pomenu Krapine priča podatek, da je bilo v času najhujših turških napadov na Hrvaško, konec 16. in v začetku 17. stoletja, v krapinski trdnjavi kar pet hrvaških saborov (leta 1598, 1599, 1600, 1605 in 1607). Na to je vplival status samega mesta, kjer so cvetele trgovske in obrtne dejavnosti, redni letni in kraljevi sejmi, na katerih so sodelovali tudi tuji državljani, kar je prispevalo tudi k razvoju šolstva, urbanizacije, uprave in sodstva«.

Radovedneži več o sami zgodovini Krapine najdete na spletni povezavi https://krapina.hr/povijest-grada/, mi pa se bomo, ob izdatni pomoči krapinskih turističnih delavcev, sedaj tvorno lotili srčike tokratnega članka ter se podali na pregled pomembnejših turističnih znamenitosti same Krapine.

1. Muzej krapinskih neandertalcev

Alfa in omega turizma v Krapini je čudovit Muzej krapinskih neandertalcev. Da ne boste mislili, da »brez veze napihujemo in hvalimo«, bomo povzeli besede Evropske unije: »Na tem kraju so leta 1899 našli največje število neandertalskih kosti v Evropi, približno devetsto človeških ostankov okrog osemdeset posameznikov ter kosti številnih živali izpred 125.000 let. Zbirko so raziskali strokovnjaki z vsega sveta.

Njihove razlage najdb iz Krapine so vplivale na različne znanstvene teorije o razvoju človeka, nastanku naše civilizacije in o tem, kako so človeške skupnosti v Evropi živele v pleistocenu.

Poleg arheološkega najdišča danes Muzej krapinskih neandertalcev na interaktiven način prikazuje nastanek življenja na Zemlji in razvoj človeštva«. Na odprtem prostoru muzeja najdemo tudi rekonstrukcijo krapinskega prednika in njegove družine ter odlitke nekaterih živali iz časa neandertalca.

Znotraj muzejskega kompleksa, na hribu Josipovac, se nahaja tudi park skulptur Forma Prima (okoli štirideset hrastovih skulptur znanih kiparjev se zliva z naravnim okoljem). Na tem mestu se bomo ustavili, saj smo na www.pag.si že dolgo nazaj zapisali daljši informativen članek s preprostim naslovom (Muzej krapinskih neandertalcev), uradna stran muzeja pa se glasi takole: https://mkn.mhz.hr/.

2. Krapinski grad oz. Stari grad Krapina

Poleg Muzeja krapinskih neandertalcev so Krapinčani zelo ponosni tudi na svoj grad Krapina (uradno: Stari grad Krapina), ki pa dandanes »ni izrazito turistično pomemben«. Stari grad Krapina je bil v davnih časih v lasti kralja Ludovika I., grofa Hermana II. Celjega, bana Vitovaca, kralja Matijaša Korvina (kralja Matjaža). Stari grad Krapina oziroma utrdba Krapina se v zgodovinskih virih prvič sicer omenja leta 1330 kot castrum Crapuna, ko je bil njen lastnik Peter Gising. V Starem gradu Krapina se je poročila tudi razvpita grofica Barbara Celjska, ki so jo ljudje zaradi svoje surovosti in čarovništva imenovali “črna kraljica”.

Na turističnem portalu varaždinske županije lahko beremo: »Srednjeveška utrdba Krapina se nahaja na strateško pomembni legi, na severovzhodni vzpetini nad Krapino, na gričevnatem območju primernem za obrambo. Grad je bil zgrajen na različnih višinah hriba (zgornja in spodnja utrdba). Na najvišjem delu je bil najstarejši del z vhodnim stolpom in obzidjem. Pod tem jedrom so bila zgrajena stanovanjska poslopja (palače), gospodarska poslopja in dvorna kapela Svete Trojice. Trdnjava Stari grad Krapina je hrvaškim plemičem zagotavljala varnost in udobno, lagodno življenje«.

Stari grad Krapina se je porušil v 18. stoletju. Do njegovih ruševin je mogoč dostop iz glavne mestne ulice po Starogradski ulici. Od velikega grajskega kompleksa je danes ohranjena le ena (obnovljena) zgradba. Arheološko bogastvo Starega gradu Krapina je sicer na ogledu v Galeriji mesta Krapina in priča o visoki kakovosti življenja v trdnjavi, ki je s svojimi gospodarji stoletja krojila življenja podložnih tlačanov.

3. Staro mestno jedro Krapine

Turisti se bomo z mnogo večjim veseljem sprehodili po starem mestnem jedru mesteca Krapina, ki se je ohranilo še danes. Sestavljajo ga Gajeva ulica, Trg Ljudevita Gaja, Magistratska ulica in Promenada hrvaškega narodnega preporoda. Ta prostor, v katerem so ohranjeni zgodovinski urbanistični in arhitekturni elementi, daje ambientu mesteca Krapina intimo. Številne klasicistične fasade so lepo prenovljene in okrašene s cvetjem, na nekaterih pa je moč opaziti tudi zanimive secesijske detajle.

Glavne ulice (stare) Krapine so polne trgovin, butikov in gostinskih lokalov, ki s svojo bogato ponudbo privabljajo mimoidoče. V samem središče Krapine dominira trg, ki nosi ime po velikanu hrvaškega narodnega preporoda Ljudevitu Gaju. Krapinčani so Gaju, osrednji osebi ilirskega gibanja in izumitelju pisave, ki se po njem imenuje gajica, že leta 1891 postavili spomenik, delo kiparja Ivana Rendića. Več o tem velikem Hrvatu lahko izveste, če obiščete njegovo rojstno hišo (obvezno se je napovedati!).

Gajev trg združuje glavne ulice Krapine, hkrati pa se nanj stekajo vse glavne ulice Krapine, saj samo staro središče mesta pomeni mesto samo – če živite malo stran od njega, je prihod na glavni trg prihod v samo Krapino. Vedeti moramo, da je Krapina vendarle zelo majhno zagorsko mestece, ki pa jo krasita nekakšna pozitivna intimnost in bližina, kjer nam je vse na dosegu roke, vse je blizu in povezano.

Ena bolj znanih hiš, zgrajenih proti koncu 19. stoletja v Krapini, je hiša odvetniške družine Majcen, tukaj je danes umeščena krapinska mestna galerija (hrvaško, uradno: »Galerija grada Krapine«). Sem so stoletje nazaj zahajale številne ugledne osebnosti: Josip Juraj Strossmayer, Ante Starčević in dr. Vlatko Maček. Potomki družine Majcen, hčerki Zdenka in Nada, sta hišo svojih prednikov podarili meščanom Krapine za galerijo, odprli so jo ob 800-letnici obstoja mesta Krapina.

4. Sakralne kulturno-zgodovinske znamenitosti Krapine

Ko govorimo o Krapini, moramo omeniti tri sakralne objekte (»glavne cerkvene objekte«), ki imajo pomemben zgodovinski in – seveda – verski pomen. Središče verskega življenja v Krapini predstavlja župnijska cerkev sv. Nikole (uradno: »Župna crkva sv. Nikole«). Župnijska cerkev sv. Nikolaja, ob katero je naslonjeno pokopališče, se prvič omenja v listini zagrebškega škofa z dne 6. julija 1311.

Kdaj točno je bila zgrajena stara gotska župnijska cerkev ni znano, ker je bila na žalost – med potresom – porušena, na njenem mestu pa je bila med letoma 1901-1903 zgrajena nova župnijska cerkev, znotraj katere je ostal ohranjen le majhen del stare: gotsko obokana zakristija pod stolpom. Iz inventarja stare cerkve je danes vendarle ohranjenih več umetniško dragocenih zlatarskih predmetov, ki datirajo v 17-to, 18-to in 19-to stoletje.

Frančiškanski samostan in cerkev sv. Katarine (uradno: »Franjevački samostan i crkva sv. Katarine«) sta stara že več kot 350 let. Slogovno sodi gradnja krapinskega samostana v obdobje zgodnjega baroka. V samostanu je redka zbirka sakralne umetnosti in leta 1650 ustanovljena knjižnica, bogata z redkimi knjigami, med katerimi so najpomembnejše tri inkunabule. Pred nekaj leti so v cerkvi sv. Katarine začeli prirejati koncerte duhovne oziroma sakralne glasbe.

Najbolj znana cerkev v Krapini je cerkev Matere Božje Jeruzalemske (uradno: Crkva Majke Božje Jeruzalemske) na Trškem vrhu. Zgrajena je bila med letoma 1750-1761, predstavlja pa eno najlepših baročnih cerkva v tem delu Hrvaške. Čeprav barok kot stilno obdobje umetnostno zaznamuje višek fevdalizma, so cerkev Matere Božje Jeruzalemske zgradili pobožni meščani in kmetje kot svojo zaobljubno cerkev.

Cerkev je bila zgrajena za hrambo čudežnega Marijin kipa, pripeljanega iz Jeruzalema. Sama cerkev navdušuje s svojim mirom in lepoto notranjosti stavbe. Cerkev Marije Jeruzalemske je poleg Trsata in Marije Bistrice največje hrvaško romarsko središče. Vsako leto med majem in oktobrom se v cerkev Matere Božje Jeruzalemske na Trškem vrhu zgrinjajo številne množice vernikov.

5. Muzej oldtajmerjev Presečki

V Muzeju oldtimerjev Presečki je na ogled preko dvajset starih avtomobilov in več kot šestdeset motociklov. Najpomembnejši eksponati so avtomobili iz 50., 60. in 70. let dvajsetega stoletja. Muzej starodobnikov je uresničitev nekdanjih sanj njegovega tvorca – Antuna Presečkega, strastnega ljubitelja starodobnih vozil. Več kot 25 let predanega zbiranja in restavriranja starodobnih vozil je povzeto in javnosti predstavljeno na 1.100 kvadratnih metrih razstavnih površin, kjer se lahko obiskovalci tudi ob razstavah in različnih delavnicah potopijo v zanimivo zgodovino avtomobilske in motociklistične tehnične kulture.

Tako, pa smo se načeloma sprehodili čez največje turistične znamenitosti Krapine. Čeprav je objem preteklosti močan in vseprisoten, mestece Krapina danes ponuja za vsakogar nekaj. Kulturne prireditve so v Krapini organizirane skozi vse leto – med drugim vabijo Krapinske špelancije, Igralski festival, Poletje v Krapini, Noč krapinskega pračloveka, Dan mesta s tradicionalnimi prireditvami, Zagorski glasbeni festival Krijesnica (od leta 1996) in neizogibni Teden kajkavske kulture s Festivalom kajkavske popevke, ki poteka že vse od leta 1966.

Bogata gastronomska ponudba krapinskih gostinskih objektov mami s svojimi vonjavami in privablja brbončice nadobudnih turistov. Domačini vam bodo najverjetneje priporočali naslednje gostinske objekte: »Ugostiteljstvo Preša«, Kramberger PUB & Restoran ter znameniti Vuglec Breg, ki je od Krapine oddaljen le nekaj kratkih kilometrov. V okolici Krapine vas sicer pričakujejo odlični kmečki turizmi, kjer lahko obiskovalci uživamo v tradicionalni zagorski hrani. Naj poudarimo tudi, da nočitvenih zmogljivosti v Krapini in okolici ne primanjkuje, zlahka bomo našli ustrezen apartma.

Če vaša popotniška duša hrepeni po miru v objemu narave, vam bodo številne planinske poti, med katerimi je najbolj znana Pot Dedeka Kajbumščaka, pokazale ves sijaj in lepoto krapinske pokrajine. Nasploh velja, da krapinski hribi, vinogradi in gozdovi ponujajo odlične priložnosti za pohodništvo in kolesarjenje. Reka Krapinica in slikovita pokrajina sta idealni za sprostitev in fotografiranje (še posebej očarajo jesenske barve narave).

Kaj napisati za sam konec članka o Krapini? Mogoče bi besedo prepustili kar glavnim akterjem tokratnega članka na turističnem portalu www.pag.si?! Na uradni spletni strani www.visitkrapina.com lahko med drugim beremo: »Vse turistično v Krapini se v vsakem primeru začne in konča z nepogrešljivim in znamenitim Muzejem krapinskih neandertalcev na Hušnjakovem, ki v vsakem gostu vzbudi strahospoštovanje in vprašanje: »Zakaj so se ljudje naselili prav tu?«.

Odgovor je jasen: že takrat je bilo jasno, da je tu lepo živeti. In tako je ostalo vse do današnjih dni. Krapina je ponosna na svojo bogato zgodovino, vendar je izrazito usmerjena v prihodnost, zato jo obiščite in sami odkrijte njene prednosti in lepote, medtem ko vas bodo Krapinčani pričakali z znano pesmijo: »Dobro mi došel prijatelj!«, ki jo v originalu izvaja Vice Vukov.

Ps. Za pomoč pri pripravi teksta in večino fotografij gre zahvala Turistični skupnosti Krapina, tekst je dokončno sestavil Peter Gavez.