Ptuj, najstarejše slovensko mesto

»Ptuj je zelena butična, kulturno-termalna destinacija, romantično zgodovinsko mesto sredi idiličnega podeželja, za privlačna raziskovanja tisočletij zgodovine in enogastronomije. Bolj sproščena ali bolj aktivna. A vedno pristna in zapomljiva. Ptuj, najstarejše mesto v Sloveniji. Kjer se vse začne«. Takšna turistična destinacija hoče biti v prihodnje turistični Ptuj, točno tako je tudi zapisano v najnovejši strategiji ptujskega turizma, ki se sedaj diči kot festivalsko mesto, kot kraj odličnih prireditev.

Pa bo Ptuju, ki se je nekaj dolgih let turistično pozicioniral predvsem kot »staro mesto novih doživetij«, uspelo doseči na novo zastavljene cilje? Upajmo. Mi se bomo v tem članku soočili predvsem s sedanjimi turističnimi znamenitostmi Ptuja in njegove okolice, dotaknili se bomo njegovih največjih in najpomembnejših turističnih zgodb, točk. Vendar pojdimo lepo po vrsti, najprej bomo – kakor je pri nas pač običaj – postregli z nekaj zanimivejšimi splošnimi podatki o Ptuju.

Mestna občina Ptuj, na celotni površini 66,7 kvadratnega kilometra, je razdeljena na deset naselij: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek in Spuhlja, ki imajo skupno nekoliko manj kot 24.000 prebivalcev. Ptuj vsekakor velja za upravno, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Štajersko mesto Ptuj leži na nadmorski višini 232 metrov, ob dokaj široki reki Dravi (v bližini mesta je zajezena Drava za hidrocentralo Formin, Ptujsko jezero je največje umetno stalno jezero v Sloveniji), na diluvialni polici pod Grajskim gričem (mesto se je skozi stoletja razvilo okoli Ptujskega gradu). Mesto Ptuj leži v severovzhodnem delu Slovenije ter je tudi pomembno cestno in železniško prometno vozlišče.

Naštejmo nekaj zanimivejših kilometrskih razdalj do Ptuja: kraji Maribor (25 km), Ljubljana (130 km), Piran (260 km), Bled (192), Bohinj (213 km), turistične atrakcije Postojnska jama (193 km), Velika Planina (133 km), Rogla (68 km), dvorec Trakoščan (30 km) in Muzej krapinskih neandertalcev (35 km). Ker mimo Ptuja teče avtocesta, ki pelje proti Zagrebu oziroma Dalmaciji bi lahko Ptuj predstavljal odlično eno ali dvodnevno počivališče za nekoliko utrujene nemške, poljske ali nizozemske voznike, ki drvijo proti Jadranu (Berlin – 960 km, Varšava – 950 km, Amsterdam – 1.250 km).

Kakor smo že izpostavili velja Ptuj za najstarejšo slovensko mesto, njegova bogata zgodovina sega več kot dva tisoč let nazaj. Širšo zgodovinsko sliko Ptuja podaja wikipedija, tukaj objavljamo le nekaj najnujnejših poudarkov. Območje Ptuja je bilo poseljeno že v kameni dobi, v pozni železni dobi so območje naselili Kelti, že okoli leta 15. pr.n.št. je keltska naselbina prešla pod mogočno rimsko oblast. Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih. Na splošno velja, da je bil Ptuj, takrat znan kot Poetovio, v rimskem času pomembno naselje.

Po razpadu rimskega cesarstva je Ptuj prešel pod različne vladarje, vključno z Langobardi, Bavarci in Franki. Ptujski grad, ki so ga zgradili v dvanajstem stoletju, je bil pomemben mejnik za celotno prihodnost kraja. Ptuj se je namreč lahko pod varnim okriljem gradu razvijal v pomembno srednjeveško mesto z mestnimi zidovi, trgom in drugimi značilnostmi. V tem obdobju so se razvijale tudi številne obrti in trgovina. Še danes Ptuj ponosno ohranja mnogo elementov svoje zgodovine.

Wkipediji pomaga občinski portal www.ptuj.si: »V 17. in 18. stoletju so Ptuj uničevale vojne, epidemije in elementarne nesreče. Mesto se je znašlo na robu gospodarskega propada. Bilo je odrezano od pomembnih prometnic. Mesto sta zaobšli komercialna cesta Dunaj – Trst in Južna železnica, tako je v 19. stoletju vse bolj dobival podobo podeželskega mesta, ki se je preživljalo s kmetijstvom, lokalno trgovino in obrtjo ter splavarstvom po reki Dravi.

Ptuj je značaj provincialnega mesta obdržal tudi v prvi polovici 20. stoletja. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo mesto le upravno središče kmečkega okraja. Prva leta po II. sv. vojni so v mestu minila v znamenju prenove in gradnje novih industrijskih obratov. Pomembno vlogo v gospodarstvu mesta pa je vseskozi imelo kmetijstvo in z njim povezana predelovalna in prehrambna industrija«.

Na uradni spletni strani ptujske občine lahko o zgodovini Ptuja uvodoma dodatno beremo: »Ptuj – zidana kronika na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s prostranstvi Panonske nižine ter alpske doline s širjavami Balkana – začenja svoje prvo poglavje v davnini mlajše kamene dobe. Že ob nastanku mu je bila zaradi pomembne lege določena usoda, da je bil večkrat vpleten v zgodovinske dogodke evropskega pomena.

Ta usoda je Ptuj, sicer naše najslikovitejše celinsko mesto, obdarila tudi z najbogatejšo dediščino preteklosti. Naravne danosti so povzročile, da je ob rečnem prehodu jantarske poti zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako na področju politike in uprave kot na področju umetnosti in kulture«.

Ta zgodovinska rdeča nit se na Ptuju – več ali manj – prepleta tudi s turizmom. Po dokaj naključnem zaporedju se sprehodimo skozi najpomembnejše ptujske turistične točke, zanimivosti, poudarke.

1. Ptujski grad (Ptuj Castle)

Ptujski grad je najpomembnejša (zgodovinska) zgradba v mestu Ptuj. Še več, mogočni Ptujski grad je pomemben kulturni in zgodovinski simbol Ptuja ter ena izmed glavnih turističnih znamenitosti v celotni štajerski regiji. Ptujski grad se nahaja na griču nad glavnim mestnim jedrom in ponuja čudovit razgled na celotno okolico.

Prav tako pa velja, da je tudi pogled na Ptujski grad in mesto pod njim z (novega), Puhovega dravskega mostu prekrasen (ime ima most po inovatorju Janezu Puhu, mnogi ga poznajo z »nemškim imenom« Johann Puch, velja pa za začetnika graške avtomobilske tovarne Magna Steyr). Mnogoteri fotografi, pa naj bodo amaterski ali profesionalni, obožujejo ta pogled, ptujska mestna veduta je preprosto fenomenalna.

Ptujski grad je bil zgrajen v dvanajstem stoletju, že dobro tisočletje pa je na istem mestu obstajalo utrjeno gradišče (nekakšna obrambna postojanka). Ptujski grad je bil v srednjem veku zelo pomemben. Zaradi svoje odlične strateške lege je bil Ptujski grad središče fevdalne posesti salzburške cerkve v Podravju in ptujske gospode (skozi čas: grofje Leslieji, knezi Dietrichsteini, grofje Attemsi in Lambergi, grofje Herbersteini). Večkrat obnovljen Ptujski grad je bil s svojimi 200 vojaki, poleg Stubenberga in Wildona, edini na takratnem Štajerskem, ki je moral po potrebi zagotavljati deželno obrambo.

Na uradni ptujski turistični strani, www.visitptuj.si, lahko preberemo: »Med leti 1656 in 1802 je bil grad v rokah škotske plemiške rodbine Leslie. To je bilo zanj bleščeče obdobje, saj so ga Leslieji preuredili v baročno rezidenco. Zadnji lastniki, grofje Herberstein, so imeli grad v posesti med leti 1873 in 1945, ko je bil nacionaliziran in z bogato opremo priključen ptujskemu muzeju.

Danes v njem domujejo zbirke in razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: razkošno opremljene grajske sobane, bogata orožarna, galerija gotskih in baročnih umetnin, zbirki relikviarijev in slik na steklu, razstava Ptujski grad skozi stoletja, tradicionalne pustne maske ptujskega območja ter največja zbirka historičnih glasbil na Slovenskem«.

Posebej bodite pozorni tudi na tibio, eno najbolje ohranjenih antičnih piščali na svetu. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, glej tudi spletno stran www.pmpo.si, med drugim opozarja tudi takole: »V slavnostni dvorani je razstavljena zbirka turkerij, slik s turškimi motivi iz 17. stoletja, ki upodabljajo znamenite turške in evropske vojskovodje in dostojanstvenike, dame iz Osmanskega imperija in prebivalce daljnih dežel. Zbirka dokumentira zgodnje zanimanje izobraženih Evropejcev za tuje kulture in je največja v Evropi«.

2. Kurent – Kurentovanje – Kurentova hiša

Ptuj je tudi mesto kurenta. Kurent je tradicionalni pustni lik. In to v teh krajih izredno pomemben, kar dokazuje tudi naslednje dejstvo: Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Slovenia.Info poudari še: »Lonely Planet je kurentovanje uvrstil med deset najbolj zanimivih karnevalov na svetu«.

Na spletni strani www.kurentovanje.net lahko izvemo: »Maske in pustne šeme, ki so se izoblikovale v zgodovini, delimo na tradicionalne maske z magično močjo in sodobnejše karnevalske maske, ki se s kritiko in humorjem odzivajo na različna dogajanja v okolju. V Sloveniji so zlasti Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice tista območja, ki zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask. Kurent ali korant, kakor mu tudi pravijo ljudje na ptujskem podeželju, je najbolj priljubljen in množičen slovenski tradicionalni pustni lik«.

V času pustovanja, ponavadi traja tam okrog 14 dni v mesecu februarju, se čas na Ptuju popolnoma ustavi. Pustne maske prevzamejo mesto, žura se »non-stop«, zabave se organizirajo vsepovsod. Na stotisoče obiskovalcem pritegne slovito finalno Kurentovanje, slavnostni festivalski pustni mimohod, ki ga ob kurentih popestrijo še naslednji domači etnografski liki: Baba nosi deda, Cigani, Hudič, Zeleni Jurij, Moža išče kopanja, Kopjaš, Kurike in piceki, Orači, Ruse in Pokači.

»Obiščite Ptuj pozimi, ko ta postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem«, vabijo ptujski turistični delavci. Kurenti, ki v prvi vrsti preganjajo zimo in slabe duhove, so na Ptujskem čudovit, magičen simbol zabave, veselja in tradicije, med ljudmi imajo izredno povezovalno moč. Kurentovanje in predvsem njegov glavni pustni lik, kurent (ki ženskam »krade žepne robce«), si zagotovo zaslužita naš daljši prispevek. Dokler ga ne objavimo, klikni na članek z naslovom Pust, čas norčij, zanimivi pa so tudi t.i. »didi«, Pustne maškare v Cetinski krajini.

Če boste Ptuj obiskali takrat, ko ni pustovanja, pa si lahko vendarle ogledate manjši, novejši muzej Kurentova hiša (na lokaciji Murkova ulica 7), ki je pravi pravcati dom slovenskega kurenta. Tam se lahko z uporabo najnovejših interaktivnih tehnologij podučite o kulturni dediščini, o kurentovem izvajanju obredja, ki se je iz pradavnine čudežno ohranilo vse do današnjih dni. V Kurentovi hiši je skozi vse leto moč videti, slišati in začutiti posebno energijo kurentov in njihovega sporočila o koncu starega in začetku novega.

3. Ptujsko staro mestno jedro

Ptujsko staro mestno jedro je čudovito ohranjeno območje z značilno srednjeveško arhitekturo, ki priča o bogati zgodovini mesta Ptuj. Sprehod med hišami z rdečimi strehami, po tlakovanih ulicah nudi tudi vpogled v arhitekturno lepoto tega slovenskega mesta, ki se ponaša z bogato kulturno dediščino in srčnim šarmom ljudi.
Poglejmo si nekaj »klicajev« starega mestnega jedra …

»Skoraj nemogoče je spregledati mestni stolp. Zanimiv ni le zaradi baročne čebulne strehe, ampak tudi zaradi antičnih spomenikov, vzidanih v stene. Pozoren opazovalec bo opazil, da se ura nahaja le na treh straneh. Ker grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža za uro, so meščani, v znak protesta, uro v smeri gradu izpustili. Ko je v 17. stoletju pogorel stolpič na cerkvi sv. Jurija, je cerkev (zgrajena v 12. stoletju, večkrat dozidana) mestni stolp začela uporabljati za potrebe župnije«, zanimivo zapiše »Turizem Ptuj«.

Pred mestnim stolpom času kljubuje znameniti Orfejev spomenik iz tretjega stoletja, ki velja za največji nagrobnik rimske province Panonije. To je pet metrov monolit, iz enega samega kosa marmorja, težak je sedem ton, v srednjem veku pa so ga uporabljali kot sramotilni steber. Desno od obeh omenjenih je vhod v prekrasno gledališko stavbo, svojo neoklasicistično podobo je dobila v 19. stoletju.

Minoritski samostan iz osemnajstega stoletja se ponaša z bogato knjižnico, turistom pa je zanimivo dejstvo, da ima lepo arkadno dvorišče in še lepše pročelje. Stopimo naprej, do dominikanskega samostana iz trinajstega stoletja, ki velja za čudovit gradbeni kompleks (štukature, poslikave, gotski križni hodnik, kapiteljska dvorana), v njem pa so tudi nekatere muzejske zbirke, organizirane prireditve. Dodajmo, da Sončni park ob sami zgradbi ponuja prekrasen razgled na reko Dravo.

Predlagam, da si kratek postanek omislite na osrednjem trgu, Mestnem trgu, ki je obkrožen s čudovitimi stavbami, med katerimi izstopa mestna hiša, v kateri župan poroča zaljubljene pare, zgrajena je bila v začetku 20. stoletja. Mestna hiša je ena najlepših hiš na Ptuju. Zgrajena je v slogu nemške neogotike, je mogočna stvaritev dunajskega arhitekta Maxa Ferstla. Mestni trg, ki je poln mestnega vrveža, je sicer zelo priljubljen tudi med samimi domačini, na njem pa stoji tudi kip sv. Florijana iz osemnajstega stoletja, ki mesto Ptuj varuje pred nevarnimi ognjenimi zublji.

Le nekoliko naprej lahko naletimo na ptujsko tržnico s spomenikom slovenskemu junaku Rudolfu Maistru. Ljubitelji kulture naj bodo pozorni na številne galerije, ki so razmetane po Ptuju. Še posebej opozarjamo na Miheličevo galerijo, ki ima prostore v čudovitem, okroglem Vodnem stolpu, tik ob Dravi, na robu Mestnega parka. Dravski stolp so zgradili v 16. stoletju in je največji od šestih stolpov, ki so nekoč sestavljali obrambni sistem Ptuja.

4. Skok v ptujsko zgodovino

Ugotovili smo že, da je Ptuj najstarejše slovensko mesto. V bistvu so njegove »zgodovinske korenine« še nekoliko starejše, zato bodo predvsem »ljubitelji izredno starega sedaj močno zastrigli z ušesi« ostali turisti pa se bodo brez velikega obotavljanja odpravili naprej v iskanju novih oziroma drugih turističnih zgodb. Pa bodo slednji obžalovali to odločitev? Pojma nimamo, bomo pa – za vsak primer, pa čeprav le dokaj hitro in na kratko – preleteli te »zelo starinske ptujske poudarke«.

Na Ptuju je bilo odkritih kar pet izjemnih svetišč boga Mitre. Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve. Izvira iz prastarih verovanj Perzije in predstavlja vmesni člen na poti iz politeizma k monoteizmu. Na Ptuju si lahko še dandanes ogledate dokaj dobro ohranjene temelje svetišč, oltarje, reliefe in kultne podobe (opozarjamo na kip bikonosca in kip rojstva Mitre iz skale) povezane s tem kultom.

»Na Slovenskem trgu lahko najdete najstarejši lapidarij na prostem v Sloveniji. Imenuje se po kuratu Simonu Povodnu, ki je dal leta 1830 vzidati antične spomenike s Ptuja in okolice v ostenje mestnega stolpa. Vzidani spomeniki, ki tvorijo Povodnov muzej, pričajo o življenju v takratnem mestu. Iz napisov izvemo imena in usode legionarjev, sužnjev in meščanov, od kod so prišli v te kraje, kakšne službe in funkcije so opravljali in katera božanstva so častili. Omenjeni so vrhovni bog Jupiter, lokalni kult dojilj (Nutric) ter orientalska Serapis in Sol«, nam hitro in jasno razložijo ptujski turistični delavci.

Posebno turistično zgodbo piše Arheološki park Poetovio, predvsem na ptujskem mestnem griču Panorama, kjer so predstavljene arheološke ostaline rimskega mesta Petovione, ki jih je mogoče najti na območju Ptuja oziroma v njegovi bližini. Tam je organiziranih zmeraj več zanimivih vsebin, ena izmed njih pa je tudi prireditev Rimske igre, ko se Ptuj (tam okrog sredine avgusta) v nekaj dnevih spremeni v pravi pravcati rimski Poetovio.

Na spletni strani www.rimskeigre.si so zapisali: »Na Ptuju obujamo dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta. Takratni Ptuj – Poetovio je imel čez 40.000 prebivalcev, od tega do 10.000 legionarjev, bil je zadnji branik imperija, s kovnico denarja, carinsko upravo in davkarijo.

Bil je največje mesto daleč naokrog. Na temeljih stare jantarjeve poti je tudi takrat bil trgovsko središče, z veliko frekvenco takratnih »turistov«. Zgodbe iz življenja takratnih veljakov, vojščakov, svobodnih ljudi in sužnjev bomo obudili v naših predstavah.« Sliši se dobro, kajne? Fotografije iz galerije pa tudi obetajo, sem že naredil zaznamek na koledarju. 🙂

5. Zelen in športen Ptuj z okolico

Če se peljemo čez Dravski most, lahko pod seboj zagledamo manjši, toda zelo lepo urejen, Mestni park. Gremo naprej. Ljubitelji vinske kapljice se bodo skoraj zagotovo hoteli ustaviti v Ptujski kleti, ki se ponaša s svojimi arhivskimi vini (»skrbno hranimo tudi najstarejše slovensko vino Zlata trta iz leta 1917«). Na degustacije in oglede v Ptujski kleti vabijo z naslednjimi sladkimi besedami: nepozabni okusi, zakladnica tradicije, zibelka prihodnosti.

Ob sloviti ptujski gostilni Ribič, njena terasa visi nad reko Dravo, je postavljen tudi simpatičen most za pešce in kolesarje. Tam je obvezen fotografski postanek ob t.i. »turističnem okvirju«, ki velja za največjo aluminijasto skulpturo v Evropi (obroč ima premer tri metre, ta – tudi turistična znamenitost – je delo kiparja Tomaža Plavca).

Nadaljevanje poti nas (lahko) vodi tudi do Term Ptuj, kjer so veliko zunanje in zimsko kopališče, kamp (možno je tudi spanje v velikanskih vinskih sodih!) in Grand Hotel Primus, Predvsem gosti hotela s štirimi zvezdicami se radi pomerijo na teniškem ali golf igrišču, zaljubljenci v hitro vožnjo pa bodo raje v bližnjem kraju Slovenja vas poiskali adrenalinsko karting dirkališče.

Prebivalci Ptuja se nemalokrat odpeljejo do t.i. Rance, do prostora, ki ga zaradi velikosti umetnega jezera na reki Dravi, mnogi ljubkovalno imenujejo tudi Ptujsko morje. Ranca vsekakor velja za priljubljeno točko, kamor se ljudje pridejo sproščat ob pogledu na labode in Ptujski grad. Na drugi strani Ptujskega jezera lahko najdete večjo, nadstropno, zelo lepo kovinsko opazovalnico za ptice ali pa Krajinski park Šturmovec.

Tudi številni kolesarji, ki so prej neutrudno raziskovali lepote hribovitih Haloz (glej lokacijo bazilika na Ptujski Gori) ali nežno valovitih Slovenskih goric, pa tudi ravnega Ptujskega polja (čudovit je npr. dvorec Dornava, ki sodi med najpomembnejše spomenike profane baročne arhitekture na Slovenskem), se neredko ustavijo prav na obdravski Ranci. Postanek si morebiti zasluži tudi grad Turnišče na Dravskem polju, ki je bil prvič omenjen že leta 1441, današnjo baročno podobo pa je dobil leta 1763; na žalost dvorec ni obnovljen (propada!?).

Popolnoma drugačno sliko kaže Dvorec Štatenberg v bližini kraja Makole na obrobju Haloz nad reko Dravinjo. Razkošen baročni dvorec je najverjetneje že leta 1690 dal postaviti grof Ignacij Maria Attems za svojo poletno rezidenco. Dvorec Štatenberg krasijo izjemne freske in štukature, lepoto te butične destinacije pa je potrdila tudi Občina Slovenska Bistrica, ki je bližnje ribnike in dvorec z neposredno okolico razglasila za krajinski park. V dvorcu se nahajajo manjši muzej, restavracija in kavarna, pa tudi grajska klet.

Vsekakor velja, da turistom na Ptuju, skupaj z vso bližnjo in daljno okolico, ne bo dolgčas. Ptujska »krajina« v krogu pol ure vožnje z avtomobilom ponuja »kar nekaj manjših ali večjih turističnih kulturno-naravnih sladkorčkov, razgibavanja ali radovednega, uživaškega pohajkovanja«. Ampak o tem podrobneje ob neki drugi priložnosti, ko bomo v posebnem članku nekoliko več stavkov namenili predvsem turistično podcenjenim Halozam in Slovenskim goricam. ?

Če pa želite doživeti nekoliko več »človeškega hrupa in ljudskega vrveža«, si omislite obisk Ptuja, ko je na programu kakšna zanimiva prireditev. Turizem Ptuj poudarja: »Poletje diha s festivalom sodobne umetnosti Art Stays, z glasbenim festivalom Arsana in z Dnevi poezije in vina. Kurentovanje najdemo na lestvici najboljših 10 karnevalov na svetu, pomlad zaznamujeta Salon Sauvignon in Dobrote slovenskih kmetij. Naj bo poletje ali zima, Ptuj ponuja kulturna doživetja 365 dni v letu.«

Smo še kaj pozabili? Omenili smo vse najbolj pomembne ptujske turistične produkte, če jih lahko tako imenujemo, zagotovo pa bi lahko spisali še vsaj članek ali dva o morebitnih sladkih manjših turističnih presenečenjih, ki jih lahko pričakujemo vsepovsod na Ptujskem.

To nakazujejo že uradni naslovi (večinoma v kategoriji »doživite Ptuj«): Vinsko popotovanje skozi čas, Mesto vina in poezije, Slovenia Green Wellness Route, Po poteh hedonističnih Rimljanov, Staro mesto – mlado po srcu, Na potep med vinogradi in sadovnjaki, Ogledi rova pod Ptujskim gradom (za več klik na www.tura-ptuj.si), Skrivnostni srednji vek, Turistična ladjica Čigra itd.

Na koncu koncev bi lahko rekli, da lahko turisti na Ptuju brezskrbno pričakujete preplet kulinarične tradicije s pridihom značilnega štajerskega sodobnega gostoljubja. Ptuj je, kljub temu, da je dokaj majhno mesto, vedno dobra turistična izbira. 🙂

Ps. Tekst: Peter Gavez, uradne fotografije: Slovenia.Info (fotografi: Alex Štokelj, Ciril Jazbec, Albin Bezjak, Andrej Tarfila, Nejc Suhadolnik, Dražen Štader, Jošt Gantar, Marko Pigac, Mankica Kranjec, Nina Kurnik).