Postojnska jama in Predjamski grad

»K jamskemu sistemu Postojnske jame, njena največja globina je 115 metrov, sodijo tudi njeni naravni zgodovinski vhodi – Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama in Pivka jama. Jamo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami. Iz Planinske jame priteče na plano kot reka Unica«, nas poduči slovenska wikipedija.

Naravna lepota Postojnske jame je postala simbol celotnega slovenskega turizma, privablja obiskovalce iz vsega sveta, do sedaj je Postojnsko jamo obiskalo že preko 40 milijonov ljudi, letno je v zadnjem obdobju obišče okrog 500 do 700 tisoč obiskovalcev. Postojnska jama je obvezna destinacija za vse, ki obiščejo Slovenijo. Obisk Postojnske jame je čudovita oziroma vrhunska turistična izkušnja. Ne razmišljajte, čim prej obiščite Postojnsko jamo!

Pomembno: izlet v Postojnsko jamo kombinirajte še z ogledom bližnjega viteškega Predjamskega gradu, ki velja za največji jamski grad na svetu. 800 let star Predjamski grad se redno uvršča v deseterico najbolj fascinantnih gradov na svetu, saj je – skorajda dobesedno – vklesan v visoko skalnato steno. Toda gremo lepo počasi, najprej z opisom Postojnske jame, uvodoma bomo postregli z osnovnimi podatki, ki jih potrebuje vsak morebitni obiskovalec tega naravnega čudeža.

Postojnska jama se nahaja v osrednjem delu Slovenije, nedaleč od mesta Postojna. Navajamo nekatere zanimivejše kilometrske razdalje do Postojnske jame: slovenski Maribor (200 km), Ljubljana (50 km), Bled (103 km), Lipica (35 km) in Portorož (70 km); italijanska Trst (45) in Benetke (200 km); avstrijski Celovec (170 km), Gradec (235 km) in Dunaj (435); hrvaški Zagreb (190 km), Pulj (155 km) in Reka (dobrih 60 km); madžarska Budimpešta (slabih 520 km) in nemški München. Pred Postojnsko jamo je ogromno parkirišče za osebne avtomobile in avtobuse, vlak pelje do Postojne (od postaje do Postojnske jame je še slabe pol ure hoda).

Osnovna vstopnica, leta 2023, za ogled Postojnske jame stane 29,90 evra različne, zelo raznolike dodatne kombinacije vstopnic pa vas lahko stanejo med 39,90 evra in 78 evrov po osebi. Pri nakupu paketa preverite urnik vseh znamenitosti, da boste imeli dovolj časa za ogled. Ura in datum ogleda Postojnske jame sta fiksno določena ob nakupu paketa vstopnic. Upravitelji Postojnske jame svetujejo: Prihranite čas, izognite se vrstam in uživajte poletni čas v Parku Postojnska jama z nakupom vstopnic prek spleta. Priporočamo nakup vsaj en dan pred načrtovanim obiskom.

Na uradni spletni strani lahko preberemo še nekatere ključne informacije za obiskovalce: »Postojnska jama je odprta vsak dan v letu, tudi ob praznikih. Ogled, ki vključuje vožnjo z vlakom in sprehod po nezahtevnem terenu, traja uro in pol. Vsak obisk spremljajo vodniki, ki obiskovalcem podrobneje predstavijo lepote jame v slovenskem, italijanskem, angleškem ali nemškem jeziku. Na voljo pa so tudi avdiovodniki v kar 17 jezikih. Obisk je primeren za vse, tudi za družine z majhnimi otroki in gibalno ovirane. Temperatura v jami je skozi vse leto stalna (10 stopinj Celzija), zato se toplo oblecite in obujte športne copate«.

Zakaj – sploh – obiskati Postojnsko jamo? Zelo na kratko: doživeli boste nepozabno vožnjo s podzemnim vlakcem in spoznali mogočen podzemni kraški raj, pričakali pa vas bodo tudi »zmajevi mladički«, simpatične človeške ribice. Postojnska jama je ena izmed največjih kraških jam na svetu. Njena skupna dolžina rovov in dvoran Postojnske jame znaša približno 24 kilometrov.

Ker pa je Postojnska jama tako obsežna, obiskovalci obiščemo le majhen del jame, od vhoda do izhoda iz jame bomo prevalili okrog dobrih 5 kilometrov poti. Od tega bo zajeten del jame odpadel na avanturistično vožnjo z električnim vlakcem. Poglejmo si razloge za obisk Postojnske jame nekoliko podrobneje.

Postojnska jama v prvi vrsti nudi na ogled čudovite kapniške tvorbe, stebre, zavese, in formacije stalaktitov (ki visijo z stropa) in stalagmitov (ki rastejo iz tal). Te formacije so resnično edinstvene in čudovite. Zanimivo je, da kapnik v enem desetletju zraste le za en milimeter. Med številnimi kapniškimi tvorbami najdemo tudi “naravne orglice,” formacijo, ki – kot pove že samo ime – spominja na orgle. V jami so tudi kapniški slapovi, ki ustvarjajo čudovite podobe in zvok, ko voda kaplja z njih.

Postojnska jama v svojem podzemnem drobovju skriva številne velike dvorane, med katerimi je največja “Velika dvorana”, ki je visoka 52 metrov in dolga 65 metrov. To je ena najbolj impresivnih dvoran v jami. Posebno omembo si zasluži kar pet metrov visok stalagmit bleščeče bele barve, imenovan Briljant, ki z vso svojo mogočnostjo predstavlja simbol Postojnske jame in slovenskega krasa. Ob njem nekoliko sramežljivo stoji baročno okrašen steber. največji, kar 16 metrov visok kapnik Nebotičnik.

Podzemni izlet na kratko, pa vendar na zelo zanimiv način, opiše upravitelj Postojnske jame: »Ogled Postojnske jame se začne na vstopni postaji jamske železnice, od kjer vlak pelje skozi umetni predor, zgrajen ob prenovitvi železniške proge (1964). Sledi vožnja skozi bogato zakapano Gotsko dvorano, pa Plesno dvorano, ki je bila skoraj 200 let prizorišče različnih prireditev. Med ogledovanjem naravnih skulptur vlak prevozi dva kilometra dolgo razdaljo do Velike gore, kjer izstopite in ogled nadaljujete ogled peš.

Pot vodi preko Velike gore (Kalvarije), čez Ruski most v Lepe jame, skozi Špagetno, Belo in Rdečo dvorano, vse do Briljantovega rova, kjer se nahaja najznamenitejši kapnik in hkrati simbol Postojnske jame – Briljant. Sprehod po jami se nadaljuje še mimo akvarija s človeškimi ribicami v Koncertno dvorano, kjer se seznanite z zgodovino najstarejšega podzemnega poštnega urada na svetu, lahko kupite spominek ter ogled zaključite z vstopom na vlak in vrnitvijo na površje«.

Postojnska jama že od nekdaj postavlja trende v turizmu, znanosti, pa tudi tehnologiji. Jama je bila namreč osvetljena prej kot marsikatera evropska prestolnica, tudi prej kot Ljubljana. Postojnska jama je opremljena z odličnimi svetlobnimi sistemi, ki prekrasno poudarjajo njene edinstvene značilnosti in ustvarjajo barvite svetlobne predstave, ki še dodatno poudarjajo lepoto jame.

Na uradni spletni strani Postojnske jame lahko še preberemo: »Po odprtju Postojnske jame za turizem leta 1819 so desetletja iskali primerno rešitev, ki bi obiskovalcem olajšal naporno in dolgo pot po jami v soju bakel. Že Schmidl se je leta 1853 čudil, da v jami ni jezdnih živali – osličkov ali ponijev, da bi pojezdil na njih. 11. marca 1857, ob odprtju južne železnice Dunaj – Trst, so za obisk cesarskega para Franca Jožefa in Elizabete pripravili tri nosilnice za cesarico in dvorni dami«.

V podzemlje Postojnske jame, ki je več ali manj skorajda ravna (brez vzponov), se danes zapeljemo z dolgim in modernim električnim vlakcem. Prvi železniški tiri so bili v Postojnski jami sicer postavljeni že leta 1872, dokazano je, da je bila v Postojnski jami odprta prva železnica v kapniški jami na svetu. Potniške vagone so vse do leta 1956 vlekle bencinske lokomotive. Ker pa je obiskovalce motil njihov ropot in izpušni plini, je vodstvo jame že leta 1956 uvedlo električne lokomotive.

Leta 1967 je bila v Postojnski jami zgrajena dvotirna krožna proga, ki omogoča prevoz mnogo večjega števila obiskovalcev. Na spletni strani www.brezovir.si, kjer Postojnsko jamo pohvalijo zaradi urejenih poti za invalide, lahko preberemo: »Z nedavno prenovljenim podzemnim vlakcem se danes zapeljete na 3,7 km dolgo pot po edini dvotirni jamski železnici na svetu. K pravljičnemu vzdušju med potjo pa pripomorejo tudi čudoviti lestenci iz muranskega stekla, ki visijo s stropa Plesne dvorane«.

Svojevrsten dodaten magnet Postojnske jame je človeška ribica, tudi močeríl ali próteus, novinarji radi to podzemno bitje označijo za »zmajske mladičke«. Človeška ribica, ki ima telo kačaste oblike, zraste 20 do 30, izjemoma 40 centimetrov v dolžino, je eden izmed najbolj nenavadnih in ogroženih jamskih organizmov na svetu. Ta slepa (nima oči) in brezbarvna jamska žival je značilna za podzemne vode in jame v Evropi, vključno s Postojnsko jamo v srcu Slovenije. Zanimivo dejstvo: človeške ribice lahko brez hrane preživijo 12 let in živijo celo do 100 let.

Človeška ribica je prilagojena na življenje v popolni temi, zato jo najdemo v podzemnih vodah in jamah. Postojnska jama je eno izmed njenih naravnih okolij, kjer se počuti kot doma. Videz človeške ribice je podoben ribam, vendar nima lusk, temveč ima mehko kožo. Na svojem telesu ima šest manjših, a dobro razvitih lasnatih čutnih organov, ki ji pomagajo zaznavati okolje in hrano. Človeška ribica ima zelo dolg življenjski ciklus in lahko živi vsaj več desetletij. To je ena od značilnosti, ki jo ločuje od drugih organizmov v podzemnem okolju.

O življenju v Postojnski jami so strokovnjaki na spletni strani Univerze v Ljubljani zapisali: »Sistematične raziskave so do današnjih dni naštele v jamski temi čez 190 živalskih vrst, kar se zazdi prvi hip pravo razkošje, še posebej če upoštevamo, da je cel niz živalskih vrst ostal v tem smislu še zelo slabo raziskanih. To so zvečine drobne, včasih komaj vidne živalce, vmes pa je vseeno tudi kaj večjega – kakšne pijavke, hrošči, dvokrilci, celo tri vrste rib. Največja posebnost med njimi je vsekakor proteus ali človeška ribica, ki je s svojo obliko sčasoma postal zaščitni simbol slovenskega podzemlja in slovenske biologije nasploh«.

Kratek pogled v zgodovino. Postojnska jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v trinajstem stoletju. Spletna stran www.burger.si pojasni: »Organiziran turistični razvoj se je začel po letu 1818, ko je domačin Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame. Že leta 1819 so v njej uredili prve poti. Ustanovili so Jamsko komisijo, ki je skrbela za jamo in osnovala prvo jamsko vodniško službo.

Leta 1883 je bila v jami uvedena električna osvetljava z obločnicami, ki je bila med prvimi na svetu (mnoga večja mesta takrat še niso imela elektrike?!). Znameniti Thomas Cook, ki ga mnogi štejejo v krog ljudi, ki so izumili »organiziran turizem«, je Postojnsko jamo, v okviru svoje slavne turistične agencije, vključil v njihovo prvo pot okoli sveta leta 1868.

Hoja po jami je bila naporna, zato so že leta 1872 vse do vznožja Velike gore položili železniške tire, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci. Danes pa vlake poganjajo manjše električne lokomotive. Leta 1928 so pred vhodom v Postojnsko jamo zgradili Jamski dvorec, monumentalno sprejemno, pa tudi hotelsko, središče za obiskovalce, ki še danes združuje notranjost jame in vse, kar sodobni gost potrebuje izven nje«.

Dodajamo: Hotel Jama, ki je bil leta 2020 popolnoma prenovljen, ponuja 156 prostornih sodobno opremljenih sob s klimatsko napravo in kopalnico, LCD-televizorjem in brezžičnim internetom. Hotel Jama in Jamski Dvorec Mension imata 11 prostornih kongresnih dvoran, opremljenih s sodobno tehnologijo. »Na podlagi pregledov in mnenj, ki jih je prispevalo na tisoče potnikov na TripAdvisorju, se hotel Jama uvršča med 1 odstotek najboljših hotelov na svetu in je št. 1 v Sloveniji!«, dodatno trdijo v podjetju, ki upravlja s Postojnsko jamo.

Kot zgodovinsko zanimivost omenjamo še: med drugo svetovno vojno so imeli Nemci ob vhodu v jamo velikansko skladišče goriva, ki so ga partizani v diverzantski akciji preko skrivnega rova uničili in povzročili ogromen požar, ki je baje gorel teden dni in »s sajami počrnil Postojnsko jamo v tistem delu«.

Velikanski podzemni svet Postojnske jame je primeren tudi za prireditve. Glavni slovenski turistični portal med drugim zapiše: »Postojnska jama se ponaša z izjemnimi podzemnimi dvoranami. V eni od njih v božičnem času prirejajo največje žive jaslice v podzemnem svetu. Božično predstavo med kapniki ustvari več kot 500 nastopajočih!« Ali z nekoliko drugačnimi besedami, ki jih podajajo številni drugi spletni viri: »V koncertni dvorani, vanjo lahko gre tudi do 10.000 ljudi, večkrat potekajo koncerti simfoničnih orkestrov, saj ima izjemno akustiko.

»Raziščite čudežni svet. Doživite edinstveno izkušnjo z obiskom podzemnega sveta, odkrijte skrivnostni živalski svet zmajevih mladičev, postanite raziskovalci kraškega sveta ali pa podoživite srednjeveško grajsko pravljico,« vabi obiskovalce Postojnska jama.

Leta 2023 Postojnska jama ponuja tudi naslednje, zelo raznolike, turistične programe: Razkritje kraških fenomenov in nastanka Postojnske jame (Expo Jama Kras), Svet skrivnosti nekdanjega režima (»tajni prostori« hotela Jama), Ogled z lučko in čelado (jama pod gradom), Dvojno doživetje kraških lepot (Pivka in Črna jama), Lepotica s filmskega platna (Otoška jama), adrenalinski ogledi Svet jamskih raziskovalcev za vsakogar, V srcu mlinarske tradicije (Modrijanova domačija) in Ne pozabimo zgodovine in tradicije (Muzej stara dama v sprejemnem centru Predjamskega gradu).

Kdo pa je lastnik oziroma upravitelj Postojnske jame? Postojnska jama je naravni spomenik in naravna vrednota državnega pomena (po domače: Postojnska jama je v trajni lasti države Slovenije). Z jamo in njenimi objekti upravlja istoimenska zasebna družba Postojnska jama d.d., ki ima z državo podpisano 20-letno koncesijsko pogodbo.

Večino koncesijske dajatve pripada občinama Pivka in Postojna, namenjena pa je prvenstveno investicijam, ki prispevajo k boljšemu stanju okolja in porečja reke Pivke. Sedanji upravljavec razvija trajnostni jamski turizem v skladu z varstvenimi načeli, ki vključujejo vlaganje v jamsko infrastrukturo, varnost obiskovalcev, ohranjanje jame ter razvoj kakovostne ponudbe v jami in ob njej.

PREDJAMSKI GRAD

Pred ali pa po ogledu Postojnske jame priporočamo še ogled Predjamskega gradu, razdalja med njima je le okrog deset kilometrov, z avtom boste po ozkih in zavitih lokalnih cestah potrebovali le okrog 15 minut vožnje. Predjamski grad je zgrajen v skalnem previsu in se dobesedno zliva z naravnim okoljem. Ko boste videli (filmski) videz Predjamskega gradu v živo, vam bo takoj jasno, zakaj je to eden izmed najbolj edinstvenih gradov na svetu.

O legi Predjamskega gradu, v kraju Predjama, nam z osnovnimi informacijami postreže vsevedna wikipedija: »Grad stoji v skrajnem severozahodnem robu Postojnske kotline. Ob predjamskem prelomu, kjer ponikne potok Lokva, se za navpično, 123 m visoko skalno steno odpira zamotano kraško podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje jih vrsta brezen. Celoten podzemski sistem, ki velja za drugo najdaljšo turistično jamo v Sloveniji, je dolg okoli 6,5 km in je deloma urejen za turistični ogled. Pred naravnim skalnim obokom visoko v steni stoji grad«.

Dr. Matjaž Kmecl je v monografiji Postojnska jama, iz leta 1990, poetično navedel: »Nekaj kilometrov naprej od vhoda v Postojnsko jamo je ena najslikovitejših zgradb: sredi 123 metrov visoke skalne stene dobesedno visi Predjamski grad – s tremi, štirimi nadstropji, nekako ošabno enostaven, nezavzeten, poln nepopustljivosti.«

Predjamski grad je bil prvič omenjen v pisnih virih v 13. stoletju, ko so prvotni gotsko oblikovani grad Luegg sezidali oglejski patriarhi. Predjamski grad je sicer skozi stoletja doživel številne prenove in nadgradnje. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa je bil urejen muzej, ki je odprt še danes, v njem pa je prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje.

Grad je znan po svoji bogati zgodovini in povezavi s slavnim srednjeveškim vitezom Erazmom Luegerjem, ki je postal ljudska legenda. Sicer zgodovinski viri navajajo: »Erazem Predjamski se je kasneje pridružil kralju Matiji Korvinu, zaradi česar je tedanji avstrijski cesar ukazal tržaškemu glavarju baronu Gašperju Ravbarju, naj roparskega viteza Erazma pokori. Po dolgotrajnem obleganju predjamskega gradu so Erazma leta 1484 s pomočjo zvijače ubili (baje s ploho puščic na stranišču )«.

Na uradni spletni strani www.postojnska-jama.eu so zapisali: »Predjamski grad je jamski grad svetovnega slovesa. Nenehen preplet naravnega in umetnega, dela človeških rok in ustvarjalnosti narave oblikuje biser srednjeveške iznajdljivosti. Predjamski grad, največji jamski grad na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, slikovito pripoveduje zgodbo časa, ko se je udobje moralo umikati varnosti in ko je žvenket orožja nemalokrat preglasil trubadursko pesem. Tako poseben in edinstven, da se uvršča v deseterico najbolj fascinantnih gradov na svetu. Tako romantičen, da ga mnogi izberejo celo za svoj poročni obred«.

Za svetovno znano medijsko hišo CNN je njihov turistični novinar John Malathronas »instagramski, fotogenični« Predjamski grad označil za »enega najbolj izjemnih gradov na svetu«. Spletni portal MMC RTV pa je v članku z naslovom Predjama – v skalo vtkana legenda takoj uvodoma zapisal: »Naslonjen na živo skalo, nad skrivnimi rovi in med strmimi pečinami stoji mogočna stavba, povezana z romantično legendo o pogumu, bojevitosti in prijateljstvu. Predjamski grad«.

Vsekakor velja: danes je Predjamski grad z jamo prvovrstna turistična točka, zanimiv vse leto. Torej ne samo poleti, ko je Predjamski grad prizorišče Erazmovega viteškega turnirja, na katerem vitezi, lokostrelci, mečevalci in konjeniki pokažejo svoje spretnosti bojevanja in nekdanji način življenja v viteškem taboru.

Tako. Zaključili smo. Obiskali smo Predjamski grad, obiskali smo Postojnsko jamo. Zadovoljni smo, izredno zadovoljni. Za popolni občutek sreče si bomo morali privoščiti še odličen obrok hrane v eni izmed številnih bližnjih gostiln, restavracij. Potem pa gremo dalje. Mogoče proti morju, tja proti Kopru, Piranu, Portorožu?

Ps. Tekst: Peter Gavez, profesionalne fotografije: “podjetje Postojnska jama“. Amatersko narejene fotografije narejene v času epidemije korone dodaja Peter Gavez.