Benetke, slavno mesto na vodi

V Benetkah, ki jih krasi edinstven značaj in očarljivost, ki se ji ne moreš upreti, lahko vsak sleherni obiskovalec najde nekaj zase, za svojo dušo in srce, bodisi da išče umetnost in kulturo (tudi Bienale in filmski festival), tisočletno evropsko zgodovino, oboževano mediteransko hrano, sproščeno vožnjo z gondolo po kanalih Jadrana. Prav posebno zgodbo vsako leto piše oboževani beneški pustni karneval. Izgubljati se v lenobnem brezčasju po ulicah in kanalih Benetk, med slovitimi turističnimi znamenitostmi, je – dobesedno – božansko, neponovljivo, neprecenljivo.

Na vodi stoječe Benetke (italijansko: Venezia) s svojimi prepoznavnimi turističnimi znamenitostmi vabijo vsak letni čas, prav vsak dan v letu. Benetke, ki so od leta 1987 na Unescovem seznamu svetovne dediščine, so znane po svoji unikatni arhitekturi, vodnih kanalih, mostičkih in številnih zgodovinskih stavbah. Palače, cerkve in mostovi, omenimo le najbolj znane – bazilika sv. Marka, Doževa palača, most Rialto -, več kot ustrezno odražajo bogato zgodovino mesta kot močne države, ki je številna stoletja Evropejcem krojila geopolitičen zemljevid znanega sveta.

Tudi zato bi bilo dokaj nenavadno, če se turisti ne bi odzvali na klic impresivnih Benetk. Že iz uvodoma povedanega imamo namreč več kot upravičen razlog, da spoznamo turistične Benetke mnogo podrobneje. Poglejmo.

Benetke se nahajajo v severovzhodnem delu Italije, ob obali Jadranskega morja. so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko: Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina). Benetke so zgrajene v beneški laguni, zelo močvirni plitvini, ki se razteza na približno 550 kvadratnih kilometrih.

Ker Benetke ležijo na nadmorski višini »nič« so zelo občutljive na morsko plimovanje. Benetke in njihova laguna so podvržene bibavici Jadranskega morja, voda zelo naraste, ko se združijo nizek zračni tlak, močni široko z juga in naravne visoke plime zaradi Luninih men. Ob visokem dvigu vode, ta naraven pojav se v Benetkah sicer imenuje “acqua alta“, je skorajda vsako leto v obdobju med oktobrom in marcem mesto poplavljeno (fotografi zelo uživajo ob teh izrednih motivih!), pa čeprav so Benečani zgradili izredno drag in sofisticiran sistem protipoplavnih morskih pregrad.

Geografska lega Benetk je »bila nekoč izredno strateška«, posledično je danes to legendarno italijansko mesto tudi zaradi odlične prometne povezanosti obiskovalcem iz vsega sveta izredno zlahka dosegljivo. Zelo mnogo od vsaj okrog 10 milijonov turistov, ki vsako leto nezadržno obiskujejo Benetke, tja prileti z letalom (Aeroporto Marco Polo, letališče poimenovano po najbolj slavnem Benečanu, ki si ga lastijo tudi v mestecu Korčula na otoku Korčuli :-)), številni se v Benetke pripeljejo tudi po modernih železniških tirih. Čeprav so Benečani velikim turističnim ladjam (križarkam) prepovedali vstop v mesto, »lepo število obiskovalcev« v Benetke prispe s kakšnim nekoliko manjšim plovilom (npr. iz Pirana vozi katamaran Prince of Venice).

Če smo doma v Sloveniji, je najbolje, da preprosto sedemo v avto in se v Benetke odpravimo na najbolj enostaven in eleganten način. Iz Ljubljane do Benetk je 240 kilometrov, do Maribora torej okrog 360. Mimogrede, parkiranje v Benetkah zna biti »dokaj drago«. Mogoče bi raje avto pustili na parkirišču lokacije Treporti oziroma Punta Sabbioni odkoder vaporeti redno in pogosto vozijo v Benetke?! Vmes pa lahko skočite še na obhod po otočkoma Murano (steklo) in Burano (raznobarvne hiše). 🙂

Dodajamo še nekaj drugih kilometrskih razdalj do Benetk: Dunaj (600 km), München (540 km), Zagreb (380 km), Beograd (770 km), Budimpešta (700 km), Praga (770 km), Pariz (1.100 km), Madrid (1.800), Amsterdam (1330 km), Salzburg (430 km), Rim (530 km), Firence (250 km), državica San Marino (280 km), Trst (160 km) in Bari (815 km).

Celotno mesto skupaj s kopenskim delom (Mestre) šteje dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke – tisto na vodi – pa le še nekaj nad 50.000 (domačini se že leta skorajda množično izseljujejo iz najbolj atraktivnih turističnih predelov Benetk, da lahko svoja stara domovanja drago oddajajo turistom, ki želijo na tej slavni destinaciji prenočiti vsaj nekaj dni). Popolnoma logično je, da je osnovna gospodarska panoga turizem, ta je glavno in edino pravo gonilo sedanjega življenja celotnih Benetk.

Začetki Benetk sicer segajo v peto stoletje našega štetja. Takrat so namreč prebivalci Ogleja (italijansko mesto v Furlaniji – Julijski krajini) in okoliških krajev zbežali pred barbarskimi plemeni Vizigotov, Ostrogotov, Langobardov in Hunov na močvirnata tla na severu Jadranskega morja. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune (ki je bila nekakšen naraven ščit pred morebitnimi sovražniki), kot da bi postali sužnji.

Sami zgodovini Benetk tukaj ne bomo namenjali dolgih odstavkov, raje kliknite na wikipedijo, ki med drugim poznavalsko pravi: »Od leta 726, ko so na otočke naseljeni Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval Orso Ipato, in ga imenovali dož, kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih več kot 1.000 let«.

In še: »Okoli leta 1000, ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z Bizancem izgnale Normane z Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja, je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih kolonij. Te so prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale Evropo z vzhodom, ne le v trgovini, temveč tudi v drugih dejavnostih. Vzpon so doživele 1204, ko so prevažali križarsko vojsko na osvajanje bližnjevzhodnega Jeruzalema«.

O slavni preteklosti Benetk tudi: »Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi imperij, ki je obsegal dalmatinsko obalo vse do Krete in Cipra, na severu do Alp in na zahodu do Milana. V času, ko so Turki zavzeli Carigrad (1453), so bile Benetke na vrhuncu svoje moči. Obvladovale so ozemlje od Gorice na vzhodu do Bergama na zahodu. Benečani so zavzeli mnoga dalmatinska pristanišča, v Sredozemlju pa so Benetke obvladovale številne grške otoke (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Grčiji«.

Kratek zgodovinski pregled zaključujemo tako: »Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli Rta dobrega upanja in ne več s karavanami do sredozemskih pristanišč. V 16. stoletju so se Benetke borile za preživetje med veliko močnejšimi silami. Zopet so uporabile vso svojo diplomatsko spretnost kot že tolikokrat prej in pozneje. Kljub izgubi moči in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v začetku 18. stoletja še vedno zelo bogate.

Benečani so to bogastvo tudi znali uživati in so prirejali karnevale, igre na srečo, plese v maskah in podpirali umetnost. Toda dokončen političen, državniški zaton je sledil s prihodom slavnega francoskega cesarja, Napoléona Bonaparta. Polovico devetnajstega stoletja so bile Benetke pod Avstrijci, ki pa jih Benečani nikakor niso marali, zato so si nekoliko oddahnili, ko so se leta 1866 Benetke združile z Italijo«.

Ponavljamo, za lepši uvid v zgodovino Benetk kliknite na spletno povezavo wikipedije ali pa tudi na članek MMC RTV SLO: 1600 let mesta na vodi, ki je vplivalo tudi na slovensko zgodovino.

Zgodovinske Benetke, torej »staro mesto«, je zgrajeno na več deset tisoč podpornih stebrih iz pretežno hrastovega lesa, ki so bili zabiti v morski mulj (mimogrede, to naj bi bil razlog, da so dandanes griči vzdolž jadranske obale marsikje povsem goli). Na ponton, imenovan »zattaron«, ki je bil narejen iz dveh plasti macesnovih desk dodatno okrepljenih z opeko, so Benečani postavili temelje za zidanje, zidovi stavb so bili zgrajeni iz lahkih votlih opečnih zidakov, ki so jih imenovali »mattoni«.

Fotograf Tomaž Intihar v zanimivem članku z naslovom Benetke – med trajanjem in propadom odgovarja na dva vprašanja. »Na čem stojijo stavbe? Skozi zgodovino mesta so milijone borovih kolov iz skrbno vzgojenih gozdov v Alpah zabili v stisnjeno glineno blato. Ti so s časom brez kisika okameneli, nakar so jih prekrili z vodoravnimi plohi in s ploščami iz marmorju podobnega istrskega kamna, kar je služilo za temelj stavb.

Zakaj ljudje ne obnovijo zgradb, ki se krušijo? Za fasade veljajo stroga pravila – za obnovo pride v poštev samo porozna štukatura, kajti vse drugo v plahtah odpada zaradi vlage, soli in vetra«. In tako so sčasoma nastajale slavne Benetke, ki jih dandanes prepreda kar 200 vodnih kanalov, čez katere je speljanih več kot 400 manjših mostičkov. Verjemite, prav fantastičen prizor je to!

Kljub mnogim kilometrom prepletenih vodnih ulic in kanalov, po katerih z odličnim občutkom romantično drsijo gondoljerji in previdno drvijo številni motorni čolni, so Benetke »relativno majhne« in ob izdatni pomoči vodnih avtobusov, imenovanih vaporetto, dokaj odlično – turistično – obvladljive tudi peš. Seveda pa si morate za Benetke vzeti čas, vsaj nekaj debelih ur boste potrebovali, da si boste ogledali najpomembnejše turistične znamenitosti Benetk. Družno pojdimo na sprehod po turističnih Benetkah.

1. MARKOV TRG: stolnica sv. Marka, zvonik Campanile, stolp in Doževa palača

Markov trg (Piazza San Marco) je najbolj znan in obiskan trg v Benetkah ter eno najbolj prepoznavnih svetovnih turističnih prizorišč. Ljudje iz celega sveta budni sanjajo, da bi nekoč stali sredi veličastnega Markovega trga in hranili golobe, idilični prizor pa bi ovekovečili tudi profesionalni fotografi. Mimogrede, od leta 2008 se hranjenje golobov v Benetkah kaznuje, z dodatno prepovedjo prodaje koruze uličnih prodajalcev pa so beneške oblasti hotele vsaj nekoliko zajeziti številno populacijo golobov, ki naj bi izdatno uničevala marmornate spomenike in pročelja z iztrebki in kljuvanjem v razpoke fasad.

Mogočen Markov trg obrobljajo slovite zgradbe. Stolnica svetega Marka (Basilica di San Marco) je bila vse do leta 1797 osrednje svetišče Beneške republike. Pred tem je tukaj stala manjša kapela Doževe palače za namestitev leta 828 iz grobnice v egipčanski Aleksandriji ukradene relikvije svetega Marka Evangelista, ki so nadomestile sv. Teodorja kot glavnega svetnika Benetk. Tudi s tem dejanjem kontra Bizanca so Benetke krepile svojo neodvisnost, iskale svoj »prostor pod soncem«.

Sedanja bazilika svetega Marka je bila zgrajena med letoma 1063 – 1094, v slogu bizantinske arhitekture: ima tloris grškega križa (je 76,5 metra dolga in 62,6 metra široka), krasi jo pet kupol, glavna kupola je visoka 43 metrov. Popolnoma logično je, da je stolnica svetega Marka fantastična sakralna zgradba. Vzdihi očaranosti so najprej namenjeno prečudoviti fasadi, tukaj so neverjetno lepi mozaiki (zlatem ozadju prispevajo, da je stolnica dobila ime »Zlata bazilika«), antična štirivprega iz pozlačenega brona, ki je bila tako kot številni stebri in kipi (npr. na vogalu cerkve stoji Portret štirih tetrarhov) ukradena leta 1204 v Konstantinoplu, – dobesedno – fascinira.

Skorajda nič manj pozornosti ni deležen zvonik bazilike svetega Marka, ki ga mnogi poznajo z imenom Campanile. Zvonik je ločen, oddaljen od bazilike, s svojo višino 98,6 metra pa velja tudi za najvišjo stavbo v Benetkah, turisti smo presrečni, ko nas dvigalo hipoma pripelje vse do galerije ob petih bronastih zvonovih. Zvonik je sicer eden izmed glavnih simbolov Benetk. Nekoč so ga omenjali kot beneški »El Paron de casa« (Gospodar hiše). Če boste pozorni, boste med potovanji odkrili, da so številni zvoniki po svetu zgrajeni prav po njegovi podobi.

Zgodovinarji navajajo, da so gradnjo »osnovnega prvega zvonika« na sedanjem mestu končali leta 1152, v času doža Domenica Morosinija. Že čez nekaj stoletij so dodali še zgornje nadstropje z arkadami, vse je polepšal še pozlačen angel oziroma nadangel Gabriel. Potresi in udari strel so sčasoma tako močno poškodovali zvonik, da se je le ta, ob poskusu namestitve dvigal, leta 1902 preprosto zrušil. Gradnja novega zvonika, v katerega so sedaj dodali dvigalo, se je začela skorajda hipoma, 25. aprila 1912, na dan sv. Marka, je bil ponos Benečanov ponovno odprt.

Doževa palača (Palazzo Ducale) je ena najpomembnejših in najbolj impresivnih zgradb v Benetkah. Ta veličastna palača, ki se nahaja na vzhodnem koncu trga sv. Marka, je bila rezidenca doža (beneškega voditelja) ter sedež upravnih organov, sodišča in zaporov, v njej so se odvijale ključne politične in pravosodne aktivnosti mogočne Beneške republike, ki je stoletja močno vplivala tudi na Istro, Dalmacijo.

Novejša Doževa palača iz šestnajstega stoletja (staro doževo zgradbo so počasi uničil veliki požari; leta 1483, potem pa spet 1547 in 1577) je bila zgrajena iz istrskega kamna in opeke ter je izvrsten primer beneške arhitekture, ki združuje bizantinske, gotske in renesančne elemente.

Zunanjost, fasada Doževe palače je okrašena z enkratnimi kamnoseškimi deli, izmenjuje se bel in rožnat marmor, najbolj vidna zunanja zidova sta dolga 71 in 75 metrov, »počivata« pa na dolgih, impozantnih arkadah. Turisti ostanemo brez besed, ko zagledamo: Porta della Carta, rdeča stebra za smrtne obsodbe, Foscarijev obok, dvorišče z vodnjakoma, Stopnišče velikanov (Scala dei Giganti), kapelo svetega Nikole, t.i. trg senatorjev, Museo dell’Opera, doževe in upravne prostore, sobane in dvorane. Izstopa ogromna slika Il Paradiso, ki je verjetno največja slika na platnu na svetu. Ustvarili so jo Tintoretto in njegovi učenci med letoma 1588 in 1592.

Doževa palača je na severni strani naslonjena na baziliko svetega Marka, na vzhodni strani pa na dve zaporniški stavbi. V ječi so se dokaj pogostokrat znašli slavni ljudje zgodovine, omenimo samo »največjega ljubimca vseh časov«, Giacoma Casanovo, ki je slabe življenjske razmere ozke celice popisal v Zgodbi mojega pobega.

Čez kanal Palazzo, ki razmejuje Doževo palačo in zapore je bil leta 1603 postavljen obokan Most vzdihljajev (originalno Ponte dei Sospiri). Služil je kot prehod za zapornike; obsojenci so od tukaj še zadnjič, preden so začeli prestajati zaporno kazen, videli Benetke. Sicer pa velja, da imate lep pogled na Most vzdihljajev z drugega mostu, tistega skorajda tik ob morju, imenuje se Ponte della Paglia.

Počasi zaključujemo izredno dolgo uvodno točko. Omenimo še izredno prelep Stolp svetega Marka s stolpno uro (italijansko: Torre dell’Orologio). Spodnji dve nadstropji stolpa tvorita monumentalni lok v glavno mestno ulico Merceria, ki je nekoč povezovala politično in versko središče (Piazza) s trgovskim in finančnim središčem (Rialto). Stolp, med drugim, izredno lepo krasita tudi ogromen krilati lev (klasičen simbol Beneške republike) in »dva črna Mavra«, ki na strehi zgradbe udarjata po velikem zvonu. Genialno, prav zares!?! 🙂

Izredno dolga stavba, ki obroblja severni del trg svetega Marka je Procuratie Vecchie. Tu so v zlatih časih Beneške republike delovali t.i. prokuratorji, ki so bili zadolženi za upravljanje zakladnice cerkve svetega Marka in finančne zadeve. Prenovljeno stavbo Procuratie Vecchie so dandanes namenili za inovativne multimedijske dvorane, trgovine in barčke.

Na južni strani trga sicer najdete slovito Caffe Florian, ki z letnico 1720 upravičeno spada med najstarejše kavarne na svetu. Na uradni spletni strani imajo zapisano: »Kdor vstopi v Caffe Florian, ne spije le kave, ampak se potopi v edinstveno doživetje«. Sami dodajamo, da »bodite previdni«, saj bo tukaj že naročilo majhnega prigrizka za dva »požrlo dobršen del vašega regresa«!? Tudi sicer načeloma velja, da beneške restavracije s svojimi cenami niso ravno zelo prijazne do naših bančnih kartic. Seveda pa, hvala bogu, obstajajo tudi izjeme. Ampak o tem nekoč drugič. 🙂

2. KANALI, MOSTOVI in MOSTIČKI, PA GONDOLE

Kaj bi bile Benetke brez kanalov, mostičkov in gondol? Verjetno še zmeraj izredno lepo, super mesto. Toda s svojimi značilnimi kanali, mostički in gondolami so Benetke morebiti celo najbolj zaželeno in oboževano turistično mesto na celem svetu.

Veliki kanal (angleško Grand Canal, italijansko Canal Grande) je glavni vodni koridor skozi Benetke, je osnovna vodna pot skozi celotne Benetke. Veliki kanal se vije skozi Benetke v obliki obrnjene črke S in meri 3,8 km v dolžino ter od 30 do 90 metrov v širino, povprečna globina Velikega kanala je 5 metrov. Ob Velikem kanalu se nahaja skorajda 200 čudovitih palač, ki so bile zgrajene med trinajstim in osemnajstim stoletjem. Plemiške družine so v stoletjih dobesedno tekmovale, katera bo postavila bolj razkošno palačo, da bi tudi s tem pokazale svoje bogastvo, svoj družbeni vpliv in hkrati tudi neizmerno lojalnost do izredne moči beneškega leva.

Če rečemo, da je Veliki kanal srce Benetk, potem so ostali beneški kanali ožilje Benetk. Umetna inteligenca trdi, da je kanalov v Benetkah okrog 200?! Kanali kot pajkova mreža povezujejo 118 majhnih otočkov v čudovito tvorbo, v famozne Benetke. Na srečo »svetovne zveze pešcev« je čez beneške kanale in kanalčke postavljenih kar 433 mostov in mostičkov. Prvi je lep, drugi je zanimiv, tretji ima lep razgled, četrti je brez ograje … toda samo eden je mogočen most Rialto, ki vse od svojega nastanka, leta 1591, velja za eno najbolj prepoznavnih znamenitosti v Benetkah; zgrajen je namreč v obliki enega samega loka z vrsto trgovin na obeh straneh.

Most Rialto samozavestno sega čez Veliki kanal, s tem pa se lahko pohvalijo le še Most Scalzi (Ponte degli Scalzi iz leta 1934), Most Konstitucije (Ponte della Costituzione iz leta 2008) in leseni most Accademia (Ponte dell’Accademia iz leta 1933), ki povezuje Dorsoduro z območjem San Marco ter hkrati ponuja čudovit razgled na Veliki kanal in je zato izredno priljubljena točka za številne turiste in fotografe, ki pa se neutrudno trudijo, da bi v svoje objektive ujeli tudi lepe fotografske motive z gondolami, značilnimi (sedaj predvsem turističnimi) plovili Benetk.

Benetk si brez značilnih podolgovatih in črnih gondol ne znamo več predstavljati. In prav je tako, saj tudi gondole predstavljajo simbol mesta na vodi. Ste vedeli, da za izdelavo gondole potrebujemo 9 različnih vrst lesa in da je desni lok gondole 24 centimetrov daljši od levega? Spretno jih upravljajo gondoljerji, ki morajo biti – po mestnem zakonu – izključno beneškega rodu. Vsi bi naj bili enako oblečeni: črne hlače, slamnat klobuk z modrim trakom, majica z belo-modrimi ali belo-rdečimi črtami. Baje so, ob blejskih, beneški gondoljerji edini stoječi veslači na svetu?!

Pred stoletji je med beneškimi ulicami plulo čez deset tisoč gondol (v vsaki je lahko največ 6 potnikov), danes jih po vodni gladini beneških kanalov drsi le nekaj sto, spletni mediji največkrat omenjajo številko 400. Vsekakor turistom priporočamo najem gondole, če hočete Benetke spoznati z nekoliko drugačne perspektive. Seveda je najem gondole in gondoljerja, ki – na žalost – skorajda nikoli ne prepeva italijanskih popevk, popolnoma nujno in skrajno obvezno, če ste v Benetkah v »paru« in si je vaša »boljša polovica zaželela tudi nekoliko klasične televizijske romantike«.

3. KULTURA IN UMETNOST (muzeji, Beneški bienale, filmski festival)

Turiste v Benetkah, v prvi vrsti, – seveda – pozitivno šokira predvsem »arhitektura in dogajanje na vodi, med kanali«. Pravzaprav so celotne Benetke ogromen muzej na prostem — dobesedno povsod, kamor koli greš, boš videl nekaj neverjetno lepega. Iz ure v uro, iz dneva v dan, pa lahko v Benetkah – po slojih – odkrivamo »še nekaj dodatno čudovitega«. Umetnost in kultura imata pri tem izredno pomembno vlogo.

Ob ogledih muzejev in galerijskih prostorov neredko ostanemo popolnoma brez besed. Meni osebno je očarljiva galerija Bel-Air Fine Art, ob že omenjeni Doževi palači pa lahko npr. ob dokaj ugodnem nakupu enega izmed paketov t.i. »beneškega City Pass-a« vstopimo tudi v naslednje muzejske ustave Museo Correr, arheološki muzej, Biblioteca Marciana, Ca’Rezzonico, Ca’Pesaro, muzej stekla na otoku Murano, naravoslovni muzej, palača Mocenigo, hiša Carla Goldonija, muzej čipk na otoku Burano, muzej Fortuny, Tintoretto Scuola Grande di San Rocco.

Klik ali dva na »google zemljevidu« nas vabita tudi v npr.: Galleria Giorgio Franchetti alla Ca’ d’Oro, Gallerie dell’Accademia, Museo di Palazzo Grimani, Museo della Musica di Venezia, St. Mark’s Museum, Creature di Gomma – Venice Vintage Toys, Fondazione Querini Stampalia, Chiesa di San Barnaba, Palazzo Cavalli-Franchetti, Grassi Palace, Museo Storico Navale di Venezia, Sinagoghe e Museo Ebraico di Venezia, Fondation Pinault, Tre Oci. Prav vsi omenjeni muzeji so s strani obiskovalcev nagrajeni z zelo visokimi ocenami.

Spletne blogerje pa največkrat očara Muzej Peggy Guggenheim (Collezione Peggy Guggenheim). V čudoviti palači iz 18. stoletja, imenovani Venier dei Leoni, ob južni obali kanala Grande, je postavljena izredno tenkočutna, osebna umetniška kolekcija Američanke Peggy Guggenheim (1898-1979), bivše žene umetnika Maxa Ernesta in nečakinje rudarskega magnata Solomona R. Guggenheima. Kot zanimivost dodajmo, da se je Peggy, ki je redno rušila številne tabuje, dala pokopati na lastnem dvorišču skupaj s svojimi številnimi psi.

Nekoč, pred stoletji, so – »ob svoji primarni božji vlogi« – cerkve hkrati igrale tudi vlogo sedanjih muzejev in galerij, bile so prave paše za oči. Tudi v Benetkah so cerkve turistični magnet, tudi na ogled notranjosti vabijo predvsem: Santa Maria del Giglio, San Stae, Santo Stefano, Sant’Alvise, Santa Maria Formos, San Pietro di Castello, Santa Maria dei Miracoli, Santissimo Redentore, S. Giovanni Elemosinario, Santa Maria del Rosario (Gesuati), San Polo, San Sebastiano, San Giacomo dall’Orio, San Giobbe, Santa Maria del Carmelo (Carmini), S. Giovanni Battista in Bragora.

Ob južnem vstopu v Veliki kanal (na Punta della Dogana v okrožju – t.i. sestiere – Dorsoduro), dominira prečudovita bazilika Santa Maria della Salute. Cerkev z dvema kupoloma in dvema zvonikoma, ki je hipoma postala tudi simbol mesta, so Benečani zgradili kot »votivno daritev« po premagani kugi. Cerkev Santa Maria della Salute so gradili med letoma 1631 in 1687, poslikavala sta jo tudi Tintoretto in Tizian, po dokončanju je imela velik vpliv na arhitekte, navdihovala je tudi številne umetnike, saj obrisi bazilike Santa Maria della Salute ustvarjajo prav zanimivo vizuro Benetk.

Čeprav so Benetke tako zelo slavne, da bolj skorajda ne morejo biti, se to še nekajkrat potencira s prihodom svetovnih zvezdnikov, ki popestrijo sloviti Beneški filmski festival (uradno spada v okvir Beneškega bienala?!). »Mostra Internazionale d’Arte Cinematografica« je najstarejši festival te vrste na svetu, v Benetkah ga prirejajo že vse od leta 1932, filmarji se borijo za številne prestižne nagrade.

Izbrane festivalske filme vrtijo na samim Benetkam bližnjem otoku Lido di Venezia, ki se sicer ponaša s peščenimi plažami. Te sredi poletja popolnoma okupirajo kopalci, ki nočitve poiščejo v številnih hotelih v slogu art nouveau. Lido do Venezia je sicer zelo ozek, enajst kilometrov dolg otok, ki skupaj z otokom Pellestrina loči Beneško laguno od odprtega morja. Dodatek; zlato mivkasto plažo v dolžini petnajstih kilometrov sicer ponuja nekoliko bolj oddaljen polotok Lido di Jesolo.

Beneški bienale (Biennale di Venezia) velja za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v svetovnem merilu, na katerem so predstavljeni najnovejši dosežki sodobne umetnosti. V času odprtja Beneškega bienala, ki velja za izredno pomembno, pa hkrati zelo cenjeno, kulturno manifestacijo, se odpira na mnoge desetine zelo kakovostnih umetniških (državnih) paviljonov. Verjemite, pravi užitek se je sprehajati med temi odličnimi umetniškimi instalacijami.

Umetniki, ki na Beneškem bienalu zmagajo in domov odnesejo glavno nagrado – zlatega leva, prav tako kot filmski ustvarjalci – so doma in na tujem deležni prav posebnih časti. Glavni lokaciji Beneškega bienala sta Giardini della Biennale in Arsenale. Dodajmo še, da so se pod okrilje Beneškega bienala vrinili tudi festival sodobnega plesa, festival sodobne glasbe in mednarodni gledališki festival.

4. BENEŠKI KARNEVAL (in beneške pustne maske)

Prav vsako leto je eden najbolj razburljivih dogodkov v Benetkah slavni pustni karneval Carnevale di Venezia. Festival, poln barv, glasbe in umetnosti, se praznuje skorajda po vsem mestu. Pustno obdobje predstavlja čas, ko Benetke v trenutku oživijo, turisti napolnijo »skorajda vsak beneški kotiček«. Prireditev Carnevale di Venezia ponuja edinstveno doživetje, njena najbolj prepoznavna značilnost so tipične okrasne pustne maske, zaradi česar so Benetke prizorišče številnih pravljičnih prizorov. V preteklosti je imelo nošenje mask v času karnevala dvojno funkcijo.

Prvič, ljudem je omogočilo, da so se neopaženi gibali po mestnih ulicah in ustvarili skrivnostno vzdušje. Drugič, maske so postale nepogrešljiv del obredov in festivalov. Danes maske predstavljajo večji del pustnega praznovanja, s posebnim poudarkom na umetniškem oblikovanju in kreativnosti. Poznamo 5 osnovnih beneških mask: bautta, columbina, moretta, maska z belim kljunom in larva, ki so lahko tudi zelo lep beneški spominek. Carnevale di Venezia je ob energičnih karnevalih v Rio de Janeiru in Mardi Gras v New Orleansu eden največjih in najpomembnejših na svetu. Ampak, pozor, mogoče jih kmalu ujame glasno ptujsko »kurentovanje«, ki odganja zimo. ??

5. ŠE NEKAJ DODATNIH BENEŠKIH TURISTIČNIH POUDARKOV

Eno najčudovitejših in najbolj obiskanih mest na svetu, Benetke – imenovane tudi Serenisima, Kraljica Jadrana, Mesto vode ali Nevesta morja – skoraj nikogar ne pustijo ravnodušnega, bodisi zaradi svojih kanalov in neizpodbitne arhitekturne lepote, bodisi zaradi svojih številnih znamenitosti in dotika umetnosti na prav vsakem koraku, pa tudi ogromnega števila turistov iz prav vseh kotičkov sveta.

Dolgotrajno, trmasto, načrtno iskanje beneških turističnih klicajev nas pripelje še do naslednjih omemb, ki so vredne naše pozornosti, našega obiska: Teatro La Fenice (je znamenita beneška operna hiša, njeni začetki segajo v leto 1792); gledališče Carlo Goldoni (pisatelj, znan po komedijah, rojen v Benetkah, tam si lahko ogledate tudi “njegovo hišo”); čeprav Benetke ne slovijo po parkih imajo kar nekaj prekrasno urejenih zelenih vrtov (npr. Giardini della Biennale, Giardini Papadopoli, Giardini Marinaressa, Giardini Reali, Labirinto Borges, Serra dei Giardini – tam je tudi prisrčna kavarna -, pa tudi turistom dokaj zanimivo beneško pokopališče, kjer je pokopanih tudi nekaj slavnih oseb, zanimiv pa je tudi del z vertikalnimi grobovi).

Nadaljujemo v istem ritmu: Trg Sveta Margherita v živahnem predelu Dorsodouro, pohvali Sanja Macur in poznavalsko doda: »Prostrana promenada Dorsodoura, ki spominja na promenade hrvaških obmorskih mest, gleda na otok Giudecca, od koder so, pravijo, najlepši sončni zahodi. To je tudi predel, v katerem enostavno morate poskusiti njihove cicchettije (opomba uredništva: majhne, slastne prigrizke) in slastne, miškam podobne fritelle z različnimi polnili«.

Sledi še: beneška bolnišnica, ki se lahko pohvali s knjižnico z osupljivim arkadnim stropom, okrašenim z zlatimi ornamenti in izjemno zbirko zgodovinskih medicinskih pripomočkov; rdeče srce na notranji strani arkadnega oboka v podhodu Sotoportego dei Preti (dotik tega srca – baje – uresničuje skrite želje); knjigarna oziroma antikvariat Acqua Alta z gondolami in s stopnicami narejenimi iz knjig; tržnica Rialto (očara z neverjetno paleto svežih rib in morskih sadežev); Fondaco dei Tedeschi (sodoben nakupovalni center z visoke terase ponuja brezplačen, enkraten razgled na Benetke).

Finiširamo: Calle Varisco je najožja ulica v Benetkah; Despar Teatro (neuradno velja za najlepšo trgovinico v celotni Italiji, strop krasijo čudovite freske); Buidling Bridges (kiparska instalacija v predelu Arsenal, ki je zaradi svoje popularnosti po končanem Beneškem bienalu ostala v Benetkah); Scala Contarini del Bovolo (če želite prekrasen pogled na Benetke, se morate povzpeti po spiralnih stopnicah te obnovljene palače); otoček San Giorgio Maggiore (prav nasproti Trga svetega Marka na mini otočku stoji očarljiva cerkev z belim pročeljem – Chiesa di San Giorgio Maggiore -, ki ponuja edinstven pogled na Benetke in laguno); Squero di San Trovaso (znamenita čolnarska delavnica iz 17. stoletja, kjer še vedno izdelujejo tradicionalne lesene gondole).

Tako, pa smo se načeloma sprehodili čez največje beneške turistične znamenitosti. Marsikdo bo »protestiral«, dejal, da za obisk Benetk sploh ne potrebuješ posebnega načrta, turističnega vodiča. Da je dovolj že, da se popolnoma naključno izgubljaš po Benetkah, ker tam vsaka ulica, vsak mostiček, vsak kanal izražata bistvo tega slavnega turističnega mesta. Do neke mere se lahko strinjam, saj se Benetke z vsakim novim obiskom razkrivajo na popolnoma nov, drugačen način.

Za Benetke nedvomno velja, da so lepe, če jih gledaš z odprtimi očmi in božanske, če v raziskovanje mesta vključiš še svoje srce, svojo dušo. Zato velja: ne pustite se motiti, zadihajte in – le na sebi lasten, primeren način – začutite tisočletni, zgodovinski šarm Benetk. In se ob tem nenehno sprašujte: Ali sploh obstaja kakšno mesto, ki bi se po lepoti lahko kosalo z Benetkami, kjer se turistične zanimivosti vrstijo ena za drugo na tako zelo majhnem prostoru?

»Benetke so kot prvo mesto na svetu uvedle vstopnino. V Benetkah so začela veljati nova pravila, ki velikost turističnih skupin omejujejo na 25 ljudi in prepovedujejo uporabo zvočnika. Gre za novo vrsto ukrepov, s katerimi želijo lokalni uradniki omejiti vpliv resnično čezmernega turizma v tem italijanskem mestu«, zapišejo na spletni strani www.24ur.com. Naj vas prepovedi mestnih oblasti ne odvrnejo od obiska Benetk. Sploh pa, ali poznate koga, ki mu Benetke ne bi bile všeč? Jaz ne!

Na spletu preberem, da naj bi bila v Benetkah izumljena tudi slavna italijanska beseda »čao«. Najbolj razširjen pozdrav na svetu pomeni tako dobrodošlico kot tudi slovo. »Ciao« je neformalen pozdrav, izvor ima v italijanskem dialektu in je nastal s krajšavo latinskega pozdrava »servus«. Beseda izvira iz beneške fraze sciao vostro ali kar s-ciao kar dobesedno pomeni “jaz sem tvoj suženj”. Kakorkoli, sam vem, da bi lahko v Benetkah, z veseljem, prav vsak dan v letu, rekel: »Čao. Čao, Benetke«.

Ps. Tekst: Peter Gavez, amaterske fotografije: novinarji www.pag.si, profesionalne fotografije si lahko ogledate npr. na teh povezavi: https://unsplash.com/s/photos/venice, za lažjo predstavo o Benetkah pa predlagamo klik na naslednji video: 10 Most Beautiful Places to Visit in Venice Italy.