Budimpešta, Budim + Pešta, vmes pa Donava
Budimpešta v niansah zlate barve
Budimpešta je privlačna, neverjetna evropska metropola. Madžarska prestolnica je – popolnoma upravičeno – nemalokrat končni cilj strašansko velikih množic novodobnih turistov iz vseh koncev sveta. Prvenstveno so v fokusu obiskovalcev Budimpešte: Budimski grad, Ribiška trdnjava in sosednja Matjaževa cerkev ter Citadela na desni strani Donave. Če pa mogočno reko na kateri je svoj prostor našel tudi Margaretin otok, prečkamo, npr. preko slovitega Széchenyjevega verižnega mosta, nas bodo skorajda v enaki meri očarali še: gromozanski parlament, cerkev sv. Štefana, Trg junakov in za njim mestni park z gradom Vajdahunyad.
Turisti v Budimpešti majhen premor radi naredimo v številnih termalnih kopelih (znane so predvsem Gellért, Széchenyi in Rudas), z romantično vožnjo po reki Donavi ali pa obiščemo enega izmed številnih muzejev.
Nestrpno se oblizujemo pred klasičnimi madžarskimi dobrotami: golažem, paprikašem, doboš torto. Madžarska kulinarika v veliki meri sloni na papriki, na budimpeštanskih ulicah pa sta, predvsem v zelo obiskanem adventnem času, kulinarična hita predvsem langaš (ocvrt, zelo masten, pa vendar odličen prigrizek) in – t.i. kürtös kalács (sladka dobrota »dimnik pecivo«, ki je narejeno iz dolgih trakov sladkega testa in na hitro popečeno na vročem ognju).
Madžari so znani po svoji gostoljubnosti, Budimpešta pa slovi tudi po svoji živahni večerno-nočni sceni. V Budimpešti ni časa za dolgčas, tam se »dogaja na polno« (koncerti, festivali, šport!). Po podaljšanem – zmeraj bolj popularnem – »city breaku« boste sredi skorajda dva in pol milijonskega mesta (s satelitskimi naselji vred), ki neutrudno funkcionira na 500 kvadratnih kilometrih, nekoliko žalostno pripomnili: »Ali moramo že domov?«
Nedvomno drži, v dveh do treh dnevih Budimpešte ne moremo ravno odlično spoznati, ob dokaj dobri organiziranosti pa si lahko ogledamo vsaj najpomembnejše turistične znamenitosti. Z nasveti bomo v tem turističnem vodiču po Budimpešti z veseljem priskočili na pomoč, sprehodimo se skupaj, še prej pa – kakor je na našem portalu pač navada – bomo uvodoma navedli nekaj klasičnih, zanimivejših osnovnih podatkov o Budimpešti.
Budimpešta je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Budimpešta je tudi eno največjih mest v celotni srednji Evropi. Budimpešta se nahaja v osrednjem delu Madžarske, ob reki Donavi, ki igra igra pomembno vlogo v mestni pokrajini. Mesto Budimpešta je sestavljeno iz treh glavnih delov: Pešte in Bude ter Obude. Te geografske enote so se v enotno mesto – Budimpešto – združili dokaj pozno, šele leta 1873.
Buda se nahaja na višjem hribovitem območju na zahodni strani reke, medtem ko je Pešta na ravni vzhodni strani. Buda je pogosto imenovan “gornje mesto,” medtem ko je Pešta “spodnje mesto.” Ta razdelitev je geografsko povezana z nadmorsko višino in topografijo območja; običajno se nadmorska višina Budimpešte giblje med 100 in 150 metri nadmorske višine. Gellért je hrib, ki se dviga nad Budimpešto na zahodni, »budimski«, strani Donave. Na vrhu hriba se nahaja avstrijska trdnjava Citadela z markantnim (ruskim) kipom svobode, ki ponuja čudovit razgled na mesto.
Navajamo nekaj kilometrskih razdalj do Budimpešte: Dunaj (240 km), Bratislava (200 km), Beograd (380 km), Praga (530 km), München (630 km), Madrid (2.500 km), Amsterdam (1.400 km), London (1-740 km), Zagreb (340 km), Ljubljana (460 km) in Maribor (350 km). Ne pozabite kupiti vinjete za avtoceste, dodam lahko, da je pot do madžarskega glavnega mesta enostavna, v veliki meri avtocesta pelje mimo »madžarskega morja«, Blatnega jezera (madžarsko – Balaton), ki je dolgo kar 77 kilometrov in je takoj za Budimpešto drugi najbolj priljubljen turistični cilj na Madžarskem (med njima je okrog 100 kilometrska razdalja). 🙂
Pričakovano ima Budimpešta odlične letalske (mednarodni letališči Ferihegy 1 in Ferihegy 2 na vzhodu mesta) in železniške povezave (baje je najlepša železniška postaja v Budimpešti t.i. »Keleti pályaudvar« oziroma eklektična “Vzhodna železniška postaja” iz leta 1884). Tudi široka reka Donava je pomembna prometna žila, ki povezuje Črno morje s srednjo Evropo. Po njen se prevaža mnogo tovora, že »pred davnimi časi pa so Donavo odkrili rečni turisti«.
Po samem mestu je prevoz zelo enostaven, turisti v Budimpešti najraje uporabljamo zanesljiv in hiter metro. Kot zanimivost navajamo, da je M1 – (rumena linija) zgodovinska podzemna železnica, zgrajena leta 1896 kot prva podzemna železnica na evropskem kontinentu (takoj za Londonom) in prva na elektriko v celotni Evropi. Tudi taksiji – baje – zaenkrat še niso zelo dragi. V Budimpešti so na voljo tudi avtobusi, trolejbusi, tramvaji, HEV (primestna železnica), najboljše razglede pa omogoča klasična – in na trenutke boleča – hoja. 🙂 Vsekakor pa se splača razmisliti, če bi se morebiti odločili za nakup Budapest Card, ki ponuja številne ugodnosti (popuste tudi pri vstopih v muzeje), glej spletno stran https://www.budapestcard.org/.
Pogled v preteklost nam podrobneje razkrije vsevedna wikipedija, zato bomo tukaj podali le izredno kratke zgodovinske poudarke. Prva poseljenost tega območja sega v kameno dobo, potem so bili tukaj Kelti in seveda vseprisotni Rimljani. V 5.stoletju, obdobju Hunov, je kralj Atila zgradi svoje mesto. Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli Ogri in postopoma so do leta 1873 nastala samostojna mesta Stari Budim (Óbuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest).
Leta 1241 sledi napad Mongolov. Zaradi tega je dal kralj Béla IV. Ogrski utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Ogrske. V tem času, ko so anžuvinski kralji širili trgovino, se je mesto močno razvilo. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina (pri nas znan tudi kot »pravljični junak« kralj Matjaž).
Turki so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v bitki pri Mohaču, po njihovem umiku leta 1686 pa so današnjo Madžarsko zasedli Habsburžani. Budimpešta kmalu postane glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene močne Avstro-Ogrske (pod Madžari se tako znajdejo tudi upravne enote Hrvaška in Slavonija, pa Bosna in Hercegovina). Tam okrog leta 1896, ravno na tisočo obletnico madžarske osvojitve Panonije, med nacionalno evforijo, se v Budimpešti gradi na polno, razcvet Budimpešte pa hipoma ustavi prva svetovna vojna.
V drugi svetovni vojni se Madžari pridružijo hudobni fašistično-nacistični osi, neformalno kontrolo po koncu svetovnega klanja nad Madžarsko prevzamejo Rusi, proti katerim je leta 1956 izbruhnila madžarska protikomunistična vstaja, ki pa je bila zadušena v krvi, za sovjetsko železno zaveso je bilo takrat ubitih več deset tisoč ljudi, gospodarski in demokratični razvoj se na Madžarskem ustavi za nekaj desetletij, kar se pozna še danes. Je pa res, da je ob koncu leta 2023, ko se piše ta članek, center Budimpešte že zelo lepo prenovljen, moderen, visoki gradbeni žerjavi pa stojijo le še ob nekaterih redkih pomembnejših (zgodovinskih) zgradbah.
Sedaj pa se le lotimo bistva tega članka, našega turističnega vodiča po Budimpešti. Turistične budimpeštanske znamenitosti bomo – načeloma – dodajali po njihovi pomembnosti, važno vlogo pa bo zagotovo imela tudi nekakšna logična geografska umeščenost pomembnejših turističnih točk v sami Budimpešti. Časopis Delo je zapisal: »Legenda pravi, da sta desni in levi breg reke, Buda in Pešta, večna zaljubljenca, ki sta si pred združitvijo stoletja dvorila. Kot že vsa leta, ima tudi danes vsaka stran mesta svoj utrip in drugačne znamenitosti«.
1. Ribiška trdnjava (Fisherman’s Bastion oz. Halászbástya)
Najprej smo odšli do Bude, na Grajski hrib (Várhegy), kjer so glavne mestne znamenitosti in je bil leta 1987 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. V Budimski grajski četrti nas prvenstveno čaka edinstvena panorama z opazovalnih teras znamenite Ribiške trdnjave (s svojimi značilnimi stolpiči kot iz pravljic), ki jo dobesedno obožujejo uporabniki družabnih omrežjih instagram, facebook in tiktok.
Dodajamo, da lahko najlepše panoramske fotografije Budimpešte posnamete na najvišji točki Ribiške trdnjave, v kateri se nahajata bar in restavracija.
Glavno pročelje Ribiške trdnjave, vzporedno z Donavo, je dolgo približno 140 metrov, od tega je južni obok dolg približno 40 metrov, severni 65 metrov, okrašen osrednji parapet pa 35 metrov. Sedem visokih kamnitih stolpov simbolizira sedem plemenskih poglavarjev, ki so leta 895 ustanovili Madžarsko. Prvotno obzidje Ribiške trdnjave je bilo zgrajeno leta 1700 in je predstavljalo del dolgega grajskega obzidja. Zgodovinarji menijo, da je v srednjem veku ta del mesta varoval ceh ribičev, ki so živeli pod obzidjem v tako imenovanem ribiškem ali vodnem mestu.
Ribiška trdnjava je bila v tej značilni obliki, ki se je ne bi sramoval niti Walt Disney, postavljena med letoma 1895 in 1902 v neoromanskem in neogotskem arhitekturnem slogu, ki sta v neki meri posnemala srednjeveške gradove. Ribiška trdnjava, ki v resnici ni nikoli funkcionirala kot vojaška ali obrambna utrdba, ima značilno belo kamnito fasado z raznolikimi in prečudovitimi stolpi in arkadami, kjer lahko obiskovalci – ob nakupu vstopnice za le nekaj evrov – uživajo v božanskih razgledih na nasprotni breg Donave, na Pešto. Ribiška trdnjava je odprta vso leto, tudi med vsemi prazniki, podnevi in ponoči, za več pa klikni na www.fishermansbastion.com.
2. Matjaževa cerkev (Matthias Church oz. Mátyás Templom)
Samo nekaj korakov stran od Ribiške trdnjave se ponosno v nebo dviguje sloka Matjaževa cerkev, tu in tam je imenovana tudi Matijeva cerkev. V Matjaževi cerkvi so bili skozi stoletja kronani nekateri madžarski kralji, tudi Franc Jožef I. in cesarica Elizabeta sta bila tukaj leta 1867 ovenčana z madžarsko krono.
Po izročilu naj bi prvo cerkev na tem mestu leta 1015 ustanovil sveti Štefan, madžarski kralj, ki ima ob cerkvi postavljen velik spomenik. Cerkev v približno sedanjih gabaritih naj bi leta 1269 postavil Béla IV., za njim so jo v gotskem slogu večkrat prezidali, slavni »kralj Matjaž«, Matija Korvin – po katerem je cerkev dobila ime – je dal postaviti jugozahodni stolp. Turki so cerkev leta 1536 požgali in na njenem mestu postavili mošejo, do leta 1869 pa so Madžari cerkev ponovno rekonstruirali v prvotni gotski obliki.
Notranjost Matjaževe cerkve je prekrasna, v njej se nahaja Muzej cerkvene umetnosti, ki se začne v srednjeveški kripti in vodi do kapele svetega Štefana. V galeriji so številne svete relikvije in srednjeveške kamnite rezbarije ter replike madžarske kraljeve krone in kronskih draguljev. Na trgu pred cerkvijo je postavljen kip svete trojice (Holy Trinity Statue) iz leta 1706, v spomin na številne žrtve kuge. Za več podatkov in nakup vstopnic glej izčrpno spletno stran www.matyas-templom.hu.
Prvotno je bila cerkev poimenovana po Devici Mariji in je imela imena, kot sta npr. “Marijina cerkev” in “cerkev Naše gospe”, od 19. stoletja pa se imenuje Matijeva cerkev po kralju Matjažu, ki je nepogrešljiv lik, ne samo madžarskega, ampak tudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, ukrajinskega, slovaškega, češkega in rusinskega, delno pa tudi nemškega izročila. Spomnimo, legenda pravi, da pod goro Peco na Koroškem spi Kralj Matjaž. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi. 🙂
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin, oziroma kralj Matjaž, je živel med letoma 1443 in 1490. Svetovni splet pravi, da je Matija Hunyadi kralj postal pri rosnih štirinajstih letih, bil je humanistično izobražen vladar, velik podpornik renesančne kulture in umetnosti, hkrati pa izredno nadarjen vojskovodja (imel je profesionalno vojsko, v bojih s Turki je dosegel številne uspehe, pogledoval je celo proti rimsko-nemškem prestolu). Kralja Matjaža zgodovinarji opisujejo kot zmagovitega in sposobnega kralja, po svetu so se hitro razširile pripovedke o dobrem in pravičnem kralju.
3. Budimski grad (Buda Castle oz. Budavári Palota)
Med Matjaževo cerkvijo in Budimskim gradom (z raznolikim sklopom zgradb in ostalih turističnih posebnosti) v samem osrčju Grajskega hriba je okrog 10 minut lagodnega hoda. Če bomo torej do gradu prišli iz smeri Matjaževa cerkev/Ribiška trdnjava, vmes bomo videli tudi kažipote za muzej Labyrinth (kjer je bil nekoč zaprt krvoločen grof Drakula – Vlad Tepes) in hišo razvpitega madžarsko-ameriškega iluzionista Houdinija, bomo najprej naleteli na palačo Sándor. To je dokaj dolga, neoklasicistična stavba iz leta 1806, v kateri sta danes pisarna in dom madžarskega predsednika. Če bomo imeli srečo, bomo videli celo menjavo vojaške straže.
Na Budimski grad vas sicer skorajda z obrežja Donave lahko, 50 metrov v zares strmo višino in 95 metrov v dolžino, za nekaj evrov potegne nostalgična starinska vzpenjača, ki pa je izredno počasna, v potniško kabino se lahko stlači le nekaj ljudi, zato se ob večjih turističnih konicah zaradi gneče (pre)dolgo čaka na prevoz. Skratka, velika večina turistov se raje odloči, da se bo do gradu povzpela peš, po zavitih in lepo prehodnih potkah Grajskega hriba (verjemite, sploh ni naporno).
Na www.metropolitan.si beremo: »Pred gradom Bude razpira svoja krila orlu podobna ptica. Spomenik je tako velik, da je viden daleč naokrog, tudi iz peštanske strani. Ta spomenik upodablja turula, mitološko ujedo in nacionalni simbol Madžarov. Po legendi je turul oplodil Emese, babico Árpáda, vojaškega poveljnika, ki je leta 895 vodil madžarska plemena izza Karpatov na zahod. Leta 896 je ptica odvrgla meč v ravninsko pokrajino, kar je Madžarom nakazalo, da bo to območje njihova domovina. Velja si torej zapomniti, da vsaka ujedi podobna ptica upodobljena na madžarskih državnih simbolih ni orel, temveč turul«.
Budimski grad naredita lepša dva dodatna spomenika. Prvi je velik konjeniški kip princa Evgena Savojskega (Statue of Prince Eugene of Savoy oz. Savoyai Jenő herceg lovasszobra), odličnega avstrijskega generala, diplomata in državnika francoskega rodu (ker mu kralj Ludvik XIV. ni hotel podeliti častniškega čina, je vstopil je v avstro-ogrsko vojsko in bil vse življenje zagrizen nasprotnik Francije in Turčije).
Fantastično lepa pa je fontana kralja Matjaža (Fountain of King Matthias oziroma Mátyás-kút) na zahodnem dvorišču palače, v neposredni bližini slaščičarne, kavarne. Neobaročna mojstrovina kiparja Alajosa Strobla je ena najpogosteje fotografiranih znamenitosti v madžarski prestolnici, nekateri jo označujejo za “budimpeštanski vodnjak Trevi”. Na impresivnem vodnjaku so upodobljeni lovci pod vodstvom kralja Matije Korvina, ki jih spremljajo psi, ubit jelen, Martius Galeotti s jastrebom in Ilonka iz madžarske pravljice Lepa Ilonka.
Če imate radi kulturo ste se znašli na pravem kraju. Veličastna narodna knjižnica (National Széchényi Library oz. Országos Széchényi Könyvtár) je bila ustanovljena leta 1802, s številnimi zbirkami ter stalnimi in začasnimi razstavami. Razstave o življenju v Budimpešti od rimskih časov do danes si lahko ogledate v čudovitih, razkošnih sobanah zgodovinskega muzeja (Budapest History Museum / Castle Museum oz. Budapesti Történeti Múzeum / Vármúzeum).
Madžarska narodna galerija (Hungarian National Gallery oz. Magyar Nemzeti Galéria) je pomemben umetnostni muzej, ki je znan po svoji obsežni zbirki madžarske (in evropske) umetnosti, ki zajema obdobje od srednjega veka pa vse do sodobnosti. Namen Madžarske narodne galerije je predvsem ohranjati, razstavljati in promovirati bogato kulturno dediščino madžarske likovne umetnosti.
Umetniška dela so razstavljena kronološko, kar obiskovalcem omogoča spoznavanje razvoja madžarske umetnosti skozi stoletja. Poleg stalne zbirke Madžarska narodna galerija prireja tudi začasne razstave, ki pogosto vključujejo dela iz drugih muzejev in zasebnih zbirk. Priporočamo klik na naslednjo spletno povezavo: www.en.mng.hu.
Ogromen gradbeni sklop Budimskega gradu ponuja (zelo radovednim in temeljitim) turistom še mnogo več: kip Andrasa Hadika, narodni arhiv, dominikanski samostan, muzeje (glasbeni, vojaški, farmacevtski, telefonov in »Hospital in the Rock – Nuclear Bunker Budapest). Odlični turistični vodiči vas popeljejo na zares zelo raznolike oglede, postrežejo nam zelo zanimive zgodbe (ptič s prstanom v kljunu), nam celo svetujejo, v katero budimpeštansko restavracijo se splača zaviti. 🙂
4. Széchenyjev verižni most (Széchenyi Chain Bridge oz. Szécheny lánchíd)
Z dvorišč Budimskega gradu imamo odličen razgled na mesto. Odlično se vidi tudi reka Donava in čez njo postavljeni štirje znameniti mostovi: Elizabetin most, Margaretin most, Árpádov most in slavni Széchenyjev verižni most takoj pod Budimskim gradom, ki povezuje Budim in Pešto.
Széchenyjev verižni most (Szécheny lánchíd) velja za najstarejši most čez Donavo ter pravi simbol Budimpešte, še posebej lep je ponoči, ko je osvetljen. Viseči Verižni most je zasnoval angleški arhitekt William Tierney Clark, zgradil pa škotski inženir Adam Clark.
»Zasidran je na Peštanski strani reke do trga Széchenyi (prej Rooseveltov), ki meji na palačo Gresham in Madžarsko akademijo znanosti, ter na Budimski strani do trga Adama Clarka, blizu ničelnega kilometrskega kamna in spodnjega konca vzpenjače na Grajskem hribu, ki vodi do Budimskega gradu.
Most, ki je sedanje ime dobil leta 1898, so slavnostno odprli leta 1849, takoj po madžarski revoluciji leta 1848, in je postal prvi stalni, trajni most v madžarski prestolnici. Takrat je bil njegov srednji razpon 202 metra eden največjih na svetu.
Leve na vsakem od opornikov je kipar János Marschalkó vklesal v kamen in jih namestil leta 1852. Po madžarski legendi levi na verižnem mostu Széchenyi nimajo jezikov. Ta legenda ni resnična, jeziki se preprosto ne vidijo.
»V času gradnje je Verižni most veljal za eno od sodobnih svetovnih inženirskih čudes. Uveljavil je ogromen pomen v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju države, podobno kot ima Brooklynski most v New Yorku in ZDA. Njegovi okraski iz litega železa in konstrukcija, ki izžareva umirjeno dostojanstvo in ravnovesje, sta Verižni most povzdignila na visoko raven v Evropi«, v navijaški maniri zapiše wikipedija.
Most nosi ime po grofu Istvánu Széchenyiju (1791–1860), ki je imel na Madžarskem vidno politično, kulturno in gospodarsko vlogo, zato ga nemalokrat imenujejo tudi »največji Madžar«. Pobudo za gradnjo stalnega mostu je Széchenyi baje dal potem, ko je leta 1820 zaradi hude zime in pomanjkanja stalnega mostu čez Donavo sedem dni zamudil na očetov pogreb. Zanimivo, kajne?
5. Hrib Gellert (z visokim, markantnim kipom svobode)
Hrib Gellert se – baje – slovensko imenuje Gerhardov hrib. Mi bomo raje, da ne bo prišlo do prevelike zmešnjave (ob uporabi zemljevidov), uporabljali angleško-madžarsko inačico (Gellért Hill oz. Gellért-hegy). Med sprehodom ob budimpeštanski Donavi ali večernim križarjenjem bomo zmeraj pogledovali v smeri 235 metrov visokega razglednega hriba Gellert, njegovega visokega kipa svobode (kip ženske, ki v dvignjenih rokah drži palmovo vejo, se dviguje še dodatnih 40 metrov nad hribom), citadele (trdnjave) in cerkve v jami ob vznožju hriba (tik ob Donavi).
Hrib Gellert se dviga nad grajskim okrožjem med Elizabetinim mostom in Mostom svobode. Hrib Gellert ali Gerhard se imenuje po škofu Gerhardu (23. 4. 1000 – 29. 8. 1046, rojen je bil v bogati beneški družini), ki ga je madžarski kralj Štefan zaprosil, da bi pomagal pokristjanjevati Madžare. Kip svetnika Gerharda gleda na Elizabetin most z mesta, kjer naj bi skupina fanatičnih poganov škofa Gerharda usmrtila tako, da so ga zaprtega v sodu pognali po strmini hriba Gellert.
Na spletni strani www.hotelskerezervacije.eu lahko poučno beremo: Gellertov hrib je najvišja točka Budimpešte, kjer naj bi se po legendah sestajale vse madžarske čarovnice. Nekoč je bilo morda res tako, danes pa vrh Gellertovega hriba oblegajo turisti.
S citadele se odpira najlepši panoramski pogled na Budimpešto. Citadelo so zgradili Habsburžani potem, kot so leta 1848 zatrli madžarsko revolucijo. Velikanski kip ženske pred citadelo naj bi po prvotnih načrtih v rokah držal letalski propeler, saj je bil zasnovan kot spomenik sinu admirala Horthyja, ki je umrl v letalski nesreči. A ker spomenika vse do leta 1947 niso uspeli postaviti, so morali načrte spremeniti.
Admiral Horty je namreč do takrat pristal na smetišču zgodovine. Letalski propeler so nadomestili s palmovim listom, okoli podstavka dodali imena ruskih vojakov, spomenik pa poimenovali Spomenik osvoboditve, s čimer so mislili na rusko osvoboditev Budimpešte izpod nacistov. Spomenik na Gellertovem hribu je eden izmed redkih spomenikov iz časa socializma, ki še stojijo na svojem prvotnem mestu. Ostale ikone prejšnjega režima so pospravili v »Memento park« (glej www.mementopark.hu), spomenik osvoboditve pa so samo malo prilagodili: imen ruskih vojakov na podstavku se ne vidi več, ime spomenika je bilo posodobljeno.
Tretja znamenitost Gellertovega hriba je v cerkev preurejena jama blizu hotela Gellert. V zgodnjem srednjem veku je v njej živel puščavnik in zdravilno vodo iz bližnjega termalnega izvira uporabljal za zdravljenje bolnikov. Sredi 20. let prejšnjega stoletja je pavlinski red v jami po vzoru Lurda postavil kapelico, ki so jo v 50. letih prejšnjega stoletja zasegli komunisti, pavlinski red razpustili, kapelico pa zazidali. Leta 1989 so kapelico vrnili cerkvi in je zdaj ponovno odprta za obiskovalce«.
Nad samo cerkvico v drobovju hriba, ki je baje prepreden s številni »podzemnimi hodniki« oziroma jamami, ki naj bi jih bilo na »celotni Buda strani« vsaj okrog 200 (glej tudi www.caving.hu), je postavljen križ, mimo tega verskega obeležja pa se lahko nadalje povzpnete vse do trdnjave in kipa svobode (če ju ravno ne renovirajo in dostop ni mogoč?!).
Pred cerkvico v skali je postavljen prekrasen kip – »Szent István Király szobra«, čez cesto pa sloves Budimpešte krepi znameniti hotel Gellert s čudovitimi termami Gellert. Turisti na tej točki mnogokrat vstopijo v fotogenično metro postajo Gellert in se s podzemno železnico odpravijo v »Pešto«, v nadaljnje iskanje turističnih znamenitosti na drugi strani Donave, ki pa jo lahko prečimo tudi peš preko Mosta svobode – Szabadság híd – (tam poišči King Franz Joseph mini statue by Kolodko) in se znajdemo pred t.i. »Veliko tržnico«.
6. Velika tržnica (Great Market Hall – Nagy Vásárcsarnok)
Budimpeštanska Velika tržnica je lep primer neogotske arhitekture, zasnoval jo je madžarski arhitekt Samu Pecz, uradno odprtje je bilo leta 1897. Morda je najbolj posebna streha: pisane strešnike izdelujejo iz porcelana Zsolnay, še enega madžarskega zaklada. Ni naključje, da je bila stavba leta 1977 razglašena za spomenik in se redno uvršča na seznam najlepših evropskih tržnic.
Velika tržnica v Budimpešti ima tri nadstropja (s kletjo vred), polnih stojnic, ki ponujajo sveže sadje, meso, začimbe, madžarske specialitete, slaščice, spominke, oblačila, vezenine in še mnogo več. Vsekakor lahko rečemo, da je Velika tržnica odlično mesto za doživetje živih barv, okusov in arom madžarske kuhinje. Obvezno moramo opozoriti, da je Velika tržnica v soboto odprta le do 15.00, v nedeljo pa sploh ne.
Madžarska turistična zveza je o Veliki tržnici, včasih imenovani tudi Osrednja tržnica, zapisala: »Obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki potujejo zaradi mestnega vrveža, in tisti, ki jih privlačijo spomeniki in zgodovinski zakladi neznanega. Navdušujoča zgradba Osrednje tržnice ob Donavi je ena redkih destinacij, kjer bosta uživala oba tipa popotnikov«. Sam sem do tržnice nekoliko bolj kritičen, zdi se mi že »nekoliko preveč prilagojena turistom (mnogo spominkov)«, pa tudi cene so – več ali manj – pretirane.
Dodajmo še, da Veliko tržnico najdemo na južnem koncu znamenite ulice Váci, Blogerji pravijo, da ulico Váci obožujejo predvsem »neumorni šopingholiki«. Toda tudi, če ne mislimo nakupovati, si le vzemimo nekaj časa in se ležerno sprehodimo po ulici Váci, saj se bomo gibali po samem srcu Budimpešte, reka ljudi nas bo ponesla, zlahka bomo občutili živahno energijo (vele)mesta.
7. Madžarski parlament (House of Parliament oz. Országház)
Čeprav imamo v tem članku stavbo madžarskega parlamenta vpisano pod točko sedem, bi jo – morebiti – zlahka postavili prav na vrh, kot – mogoče – celo največjo turistično znamenitost Budimpešte?! Hiša parlamenta, v kateri domuje nacionalna skupščina (199 poslancev), zasluženo velja za eno najbolj osupljivih stavb na svetu, je pravi pravcati simbol Budimpešte. Madžarski parlament je znamenita stavba v ponos madžarskega naroda, od leta 2011 je uvrščena celo na prestižen seznam svetovne kulturne dediščine.
Madžarski parlament velja za enega najlepših parlamentov na svetu. Madžarski parlament je mešanica različnih arhitekturnih slogov in motivov: njena tlorisna zasnova je baročna, na fasadi so gotski okraski, stropi pa so okrašeni v renesančnem slogu. Gradnja madžarskega parlamenta se je začela leta 1885, končala se je izredno hitro, že leta 1904, to pa zato, ker je hkrati na objektu delalo tudi po tisoč gradbenih mojstrov. Danes za celotno obratovanje hiše parlamenta skrbi skorajda 800 ljudi?!
Madžarski parlament je eden izmed največjih na svetu, ima 691 sob in 20 kilometrov hodnikov. Madžarski parlament v širino meri 123 metrov, v dolžino pa impresivnih 268 metrov (nekoliko več jim ima londonski Palace of Westminster, za dodatno primerjavo, nemški Reichstah v Berlinu meri »le« 137 metrov v dolžino). Madžarski parlament je z višino 96 metrov, ob baziliki sv. Štefana, tudi najvišja stavba v mestu. Wikipedija dodaja: leta 1997 je bil v Budimpešti sprejet zakon, ki je prepovedoval gradnjo višjih stavb z namenom ohranitve podobe mestne panorame, toda kasneje je to višino presegla poslovna stolpnica naftne družbe MOL.
Madžarski parlament stoji na vzhodnem nabrežju Donave, najlepše fotografije boste naredili, če se boste postavili na drugo stran reke, tam nekje na lokaciji katoliške cerkve (Felsővízivárosi Szent Anna templom), izstopite na metro postaji Batthyány tér. Na severni strani stavbe Madžarskega parlamenta je v »tleh zakopan center za obiskovalce (Hungarian Parliament Visitor Centre oz. Országház Látogatóközpont). Ob dokaj strogih varnostnih ukrepih vas vodiči popeljejo po notranjih prostorih parlamenta, ljudske skupščine (vse skupaj pa traja debelo uro).
Iskreno moram povedati, da se mi zdi zgradba Madžarskega parlamenta mnogo bolj »všečna« od zunaj kot znotraj, kjer je glavna turistična atrakcija soba, v kateri je shranjena madžarska kraljevska krona. Očitno je tako pomemben del madžarske zgodovine in kulture, da jo – ob varnostnikih – nonstop varujeta še dva pripadnika častne straže. Tam, s pomočjo elektronskih vodičev, na dokaj zanimiv način spoznamo tudi največje državniške može madžarske zgodovine. Ob koncu nas pot vodi še skozi muzej, ki je v celoti posvečen Madžarskemu parlamentu. Zanimivo, po moje se splača zapraviti okrog 15 evrov za ogled notranjosti megalomanske stavbe.
Okrog stavbe Madžarskega parlamenta je »posajenih« nekaj čudovitih spomenikov: István Tisza (birokrat, ki je postal predsednik vlade), na stopnicah sedeči Attila József (1905 – 1937), madžarski pesnik, ena najvidnejših in izvirnih osebnosti madžarske literature, konjeniški »Statue of Count Gyula Andrássy« (grof, ki je bil predsednik madžarske vlade 1867-1871 in nato zunanji minister Avstro-Ogrske 1871-1879) in predvsem Kossuth Lajos Monument (Kossuth Lajos szoborcsoport) na istoimenskem trgu, ki je posvečen madžarskemu plemiču, odvetniku, novinarju, politiku, državniku, predsedniku Kraljevine Madžarske med revolucijo 1848-1849.
Kot zanimivost dodajmo, da bi jugovzhodno od parlamenta, v parku Szabadság, lahko »skupaj našli« npr.: Memorial of the Revolutionaries of 1848, Soviet War Memorial, spomenika ameriškima predsednikoma (George H. W. Bush in Ronald Reagan) ter celo Frog Breki mini statue by Kolodko (meni so te mini stvaritve zelo kul, predlagam, da kliknete na naslednjo povezavo THE HIDDEN MINI STATUES OF BUDAPEST).
S cmokom v grlu in z žalostjo v srcu pa si na samem obrežju ogledamo pretresljivo spominsko obeležje z imenom Shoes on the Danube Bank (Cipők a Duna-parton). Kiparsko inštalacijo »Čevlji na obali Donave« sestavlja 60 parov železnih čevljev različnih stilov in velikosti, ki predstavljajo čevlje judovskih moških, žensk in otrok, ki so jih v letih 1944 in 1945 ubili pripadniki fašistične organizacije.
Nedolžnim žrtvam so nacisti ukazali, naj si sezujejo čevlje, nato pa so jih ustrelili na bregu reke, trupla je odnesla deroča Donava. Spomenik je močan in ganljiv opomin na številna grozodejstva, ki jih je med drugo svetovno vojno doživela velika judovska skupnost v Budimpešti. To izhodišče pa nas vodi že do naslednje turistične znamenitosti, do sinagoge.
8. Sinagoga (Dohány Street Synagogue oz. Dohány utcai Zsinagóga)
»Sinagoga na budimpeštanski ulici Dohány, zgrajena v petdesetih letih 19. stoletja, je največja sinagoga v Evropi in druga največja na svetu (ima 3.000 sedežev). V njeni bližini se nahajajo muzej, arhiv, spomenik 10.000 madžarskim vojakom judovskega rodu, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni, spominski vrt na katerem so pokopane žrtve holokavsta in spominski park Raoula Wallenberga (šokira in hkrati očara umetniška žalujoča vrba s srebrnimi kovinskimi listi – The weeping willow -, na katerih so vklesana družinska imena umorjenih Judov). Kompleks sinagoge na ulici Dohány je simbol povezovanja, spomina in pripravljenosti za dialog«, je zapisano na spletu.
Holocaust Encyclopedia pa med drugim navaja: Pred letom 1940 je v Budimpešti živelo približno 200.000 Judov, tam je bilo varno središče madžarskega judovskega kulturnega življenja. To se je kruto spremenilo med drugo svetovno vojno, npr. 8. novembra 1944 se je moralo več kot 70.000 Judov peš odpraviti v koncentracijska taborišča v Avstriji. Med decembrom 1944 in koncem januarja 1945 je bilo ob Donavi pobitih najmanj 20.000 Judov. In še zadnje: Na dvorišču sinagoge je pokopanih več kot dva tisoč tistih, ki so v getu umrli zaradi lakote in mraza pozimi 1944-1945.
Wikipedija pa poudari: Sinagoga je bila zgrajena med letoma 1854 in 1859 v slogu mavrskega preporoda, okrasitev pa je temeljila predvsem na islamskih vzorih iz severne Afrike in srednjeveške Španije (Alhambra). Dunajski arhitekt sinagoge Ludwig Förster je menil, da ni mogoče prepoznati izrazito judovske arhitekture, zato je izbral “arhitekturne oblike, ki so jih uporabljale orientalske etnične skupine, povezane z izraelskim ljudstvom, zlasti Arabci”.
Mogoče sinagoge v Budimpešti ne moremo prištevati v sam vrh mestnih turističnih znamenitosti, vsekakor pa nam obisk (muzeja, sinagoge, kjer moški dobimo judovsko kapico narejeno iz papirja oz. tanjšega kartona) vsaj nekoliko odškrne vrata, ki vodijo v svet življenja Judov.
Za konec dodajmo, da je okolica sinagoge, stare judovske četrti, med turisti popularna tudi zaradi izredno simpatičnih t.i. »Ruin Bars«, barov v ruševinah (ker so večinoma nastali v manjših zapuščenih proizvodnih obratih). Baje v teh nekoliko ekscentričnih barih prevladuje neka posebna energija, sproščenost in neizmerno veselje. Upam, da to prav kmalu preverim na lastne oči. 🙂
9. Bazilika svetega Štefana (St. Stephen’s Basilica – Szent István Bazilika)
Bazilika svetega Štefana je ena najpomembnejših cerkvenih zgradb na Madžarskem in velika turistična atrakcija prestolnice. Gradnja cerkve svetega Štefana se je začela leta 1851, zaradi številnih zapletov (pomanjkanja denarja) so jo gradili kar 55 let (končana je bila šele leta 1906), tako da je madžarsko reklo “ko bo dokončana bazilika” postalo sinonim slovenskega “ob svetem nikoli”.
Bazilika svetega Štefana je bila narejena po načrtih arhitekta Miklósa Ybla, po njegovi smrti je vodenje prevzel Miklós Ybl. »Smrt je prehitela tudi Ybla, tako da je delo dokončal tretji arhitekt, potem pa se je zrušila kupola, zaradi česar so jo morali v celoti rekonstruirati in zgraditi novo. Franc Jožef je leta 1906 na prvi maši menda nervozno pogledoval proti stropu, ker se je bal, da bi se kupola ponovno zrušila«, še nekoliko hudomušno zapišejo na spletni strani www.hotelskerezervacije.eu.
Bazilika je arhitekturno osupljiva zgradba, 96 metrov visoka, ki pa ne prevladuje nad samo okolico, poudarek je na neorenesančni arhitekturi z vplivi baroka. Cerkev ima bogato notranjost z visokimi stropi, velikim oltarjem in umetniškimi deli. Posebno pomembna je kapela sv. Štefana, kjer so shranjeni relikvije svetnika, vključno z njegovo desno roko, dlanjo, ki jo na dan sv. Štefana, 20. avgusta, v slavnostni procesiji prenašajo po bližnjih ulicah.
Obiskovalci lahko z dvigalom dostopamo do vrha kupole z zvonikom, kjer se odpre čudovit razgled na Budimpešto, seveda se s ptičje perspektive odlično vidi tudi na sam trg pred baziliko, kjer je pozimi eden od vrhuncev večkrat nagrajenega budimpeštanskega Adventa.
Še bolj vroča adventna točka je bližnji trg Vörösmarty (Vörösmarty tér) kjer je postavljeno na stotine metrov stojnic z dišečimi kulinaričnimi dobrotami. Blizu tega trga teče lepo obdonavsko sprehajališče, na ograji sedi mala nagajiva princeza (Little Princess Statue oz. Kiskirálylány-szobor), ki jo je kipar Lászlő Martona ustvaril po svoji igrivi hčerki.
Trg z baziliko svetega Štefana radi uporabijo filmarji, turisti se zelo radi odpočijejo v enem izmed bližnjih lokalov, ali pa si privoščijo sladoled v obliki vrtnice v slavni sladoledarni Gelarto Rosa. Nedaleč od bazilike je tudi velikansko belo panoramsko kolo (Ferris Wheel of Budapest oz. Budapest Óriáskereke), s katerim se lahko dvignete na kar 65 metrov višine, v razgledne višave Budimpešte (ta turistična zanimivost obratuje prav vsak dan v letu).
V bližini bazilike nikakor ne smete spregledati kipa debelega policista, ki je je simbol okusne in močne madžarske hrane. Če ga podrgnemo po trebuhu, bomo baje shujšali, pravijo prebivalci Budimpešte. 🙂
Dodajamo, da je v baziliki svetega Štefana tudi grobnica legendarnega madžarskega nogometaša, Ferenca Puskása, ki se na večni lestvici najboljših svetovnih nogometašev venomer znajde vsaj v prvi dvajseterici. Madžarska je ime slavnega nogometaša počastila tudi tako, da glavni stadion v Budimpešti nosi njegovo ime (Puskás Aréna), v bližini Margaretinega otoka pa je postavljena tudi zanimiva nogometna skulptura Ferenc Puskás.
10. Trg junakov z Mestnim parkom (grad Vajdahunyad) in Termami Szechenyi
Te tri pomembne mestne turistične znamenitosti smo dali pod eno točko, ker so vse »skorajda na kupu«, nahajajo se severovzhodno od samega centra Budimpešta. Do tja vodi ulica, znana avenija Andrássy (Andrássy út). Andrássyjev drevored je širok bulvar v Budimpešti na Madžarskem (predvsem iz leta 1872), ki ga dodatno krasijo neorenesančni dvorci in meščanske hiše s čudovitimi pročelji, zato je bila avenija Andrássy leta 2022 uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. Ah, tam stoji tudi ena najlepših stavb v Budimpešti, Madžarska državna opera (iz leta 1884).
Če se peljemo z metrojem, je treba izstopiti na metro postaji Hősök tere oziroma po slovensko – Trgu junakov. Že prvi pogled nam razkrije, da je Trg junakov (Heroes’ Square) ogromen, izredno prostran, prečudovit in veličasten. Glavna zvezda Trga junakov je impresiven spomenik, imenovan Spomenik tisočletja, iz leta 1896. Ta monumentalna struktura prikazuje pomembne zgodovinske osebnosti in dogodke, ki so pomembneje oblikovali celotno zgodovino Madžarske.
Sredi Trga junakov, trga monumentalnih razsežnosti, stoji jonski steber s kipom nadangela Gabrijela, ki v rokah drži krono sv. Štefana. Ob vznožju Gabrijelovega stebra je upodobljen Árpád in madžarski plemenski poglavarji, ki so skupaj z njim (»pred tisoč leti« oziroma tam okrog leta 896) zasedli Panonsko nižino. Ob boku Trga junakov stojita dve helenistični zgradbi. Na zahodni strani je Muzej umetnosti, na vzhodni pa Palača umetnosti, v kateri pogosto prirejajo razstave moderne umetnosti.
V neposredni bližini je velikansko javno drsališče iz devetnajstega stoletja (City Park Ice Rink and Boating oz. Városligeti Műjégpálya és Csónakázótó), ki je najbolj popularno v času »veselega decembra«. Skorajda neverjeten je podatek, da v eni sezoni tukaj drsa kar okrog 270 tisoč obiskovalcev, samih brušenj drsalk je v enakem časovnem obdobju skorajda 100.000?! To drsališče velja za eno največjih in najlepših in najlepših drsališč v Evropi, k temu pa pripomore tudi pravljično ozadje – grad Vajdahunyad, ki se že nahaja na samem območju Mestnega parka.
Sedmograški grad (grad Vajdahunyadvár) so najprej postavili zgolj kot montažno kuliso za milenijska praznovanja leta 1896, nato pa je postal tako priljubljen, da so se odločiti na istem mestu zgraditi pravi grad. Grad je dobil ime po transilvanski plemiški, originalni grad Vajdahunyad se nahaja v Romuniji. Grad Vajdahunyad je znan po raznoliki mešanici arhitekturi, vključuje elemente gotike, renesanse, baroka in romanske arhitekture?!
V gradu Vajdahunyad je postavljen Muzej kmetijstva (Agrármúzeum), meni osebno pa so všeč tudi Gatehouse Tower (Kaputorony, ki je nekakšen vhodni portal na mostiču čez jezerce) in bližnja spomenika Sándor Károlyi de Nagykároly Szobor (Sándor Károlyi, 1669-1743, je bil cesarsko-kraljevi feldmaršal in velik dobrodelnež) in neverjeten kip imenovan Statue of Anonymous (Anonymus Szobor prikazuje notarja in kronista nekega ogrskega kralja, verjetno Béle III., v roki drži pisalo z bleščečo konico, ki jo pisci radi božajo, da bi dobili navdih; kip je ustvaril Miklós Ligeti leta 1903). In da, tam je tudi spet nova miniatura, Kolodko: Drakula miniszobor. 🙂
Toda pravljičnost budimpeštanskega Mestnega parka se tukaj šele prav začne. Terme Szechenyi (Széchenyi Gyógyfürdő és Uszoda) so namreč tako fotogenične, da predstavljajo rajski prostor vsakega resnega t.i. »spletnega vplivneža«. Tudi, ko beremo spletna »forum paberkovanja«, kaj kmalu ugotovimo, da predvsem turisti iz tujine praviloma v Budimpešti obiščejo tudi kakšne terme, v osnovnem fokusu pa so prav Terme Szechenyi, ki so bile v stilu »modernega baroka« zgrajene leta 1913.
Žal se pisec tega besedila v teh razkošno opremljenih termah, ki imajo svojo lastno metro postajo, s številnimi plavalnimi in masažnimi bazeni ni razvajal. Zato navajam le nekaj splošnih podatkov, ki sem jih našel na uradni spletni strani, www.szechenyibath.com, kjer lahko tudi ugotovimo, da je dnevna vstopnica koncem leta 2023 vredna kar 39 evrov: »Kopališče Szechenyi v prekrasni zgodovinski zgradbi je eno najboljših in največjih kopališč v Evropi s 15 notranjimi kopališči in 3 velikimi zunanjimi bazeni, savnami, parnimi sobami in celo rastlinjakom na strehi«.
Je pa Cica, srbska avtorica bloga www.putovanjazapet.com in mama treh otrok zapisala svojo osebno oziroma družinsko izkušnjo: »Takoj, ko stopite v stavbo term Szechenyi, boste ugotovili, da spoznavate neko novo Budimpešto.
Prefinjenost in sprostitev, tako bi lahko najbolje opisali Terme Széchenyi. Vsakič znova me navdušijo že fotografije term Széchenyi, a ko sam vstopiš v ta prostor z dušo in se ozreš naokoli, te že opijajo barve, eleganca, vzdušje, preplavi te prijeten vonj. Zunanji ali notranji bazeni, saj je vseeno, vsi imajo svojo edinstveno, prefinjeno opremo. V termah Szechenyi se počutiš kraljevsko in počaščeno«.
Velik Mestni park (Városliget) v Budimpešti je bil »uradno ustanovljen že leta 1751, prej je bilo tukaj zelo priljubljeno plemiško lovišče divjih živali. Danes tam, ob že opisanih turističnih znamenitostih, najdemo še marsikaj zelo atraktivnega, npr.: kulturni center (House of Music Hungary oz. Magyar Zene Háza), veliko in zelo atraktivno otroško igrišče (številni tobogani, adrenalinske naprave), na južnem robu je postavljen moderen arhitekturni čudež – etnografski muzej (Museum of Ethnography oz. Néprajzi Múzeum).
Turisti raje obiščejo živalski vrt (Budapest Zoo & Botanical Garden oz. Fővárosi Állat- és Növénykert), ki je z delovanjem začel že leta 1866, zato velja za enega najstarejših živalskih vrtov na svetu, na ogled je – baje – kar 1.072 živalskih vrst. Sam nisem ljubitelj »zaprtih divjih živali«, zato bi se sam raje odpravil do pravega pravcatega cirkusa (Capital Circus of Budapest oz, Fővárosi Nagycirkusz), kjer nas pričakajo številne čarovnije: vrtoglave akrobacije (tudi visoko nad tlemi), impresivni triki, poskočni psi, spretni konji in – seveda – zabavni klovni.
Izredno popularen je značilen progast rdečo-bel balon, ki nas lahko dvigne na 150 metrov višine. Na uradni spletni strani www.balloonfly.hu uvodoma razložijo, da zaradi morebitnega neprimernega vremena ne sprejemajo vnaprejšnjih rezervacij, vabijo pa, da si ogledamo Budimpešto od zgoraj ter »doživimo očarljivo, posebno, izjemno izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili«. Zagotovo bo držalo, da je ta dvig z balonom izredno popularen, saj med pohajkovanjem po Budimpešti neredko vidimo, kako to prepoznavno zračno plovilo lebdi nad zelenim Mestnim parkom.
Ves ta turistični program, ki smo ga opisali v dosedanjih desetih točkah, bi zelo težko spravili v lagodno klasično kategorijo »city break«, verjetno bi za dokaj hiter prelet vseh teh turističnih znamenitosti z nekaterimi »omenjenimi dodanimi turističnimi zgodbami« potrebovali vsaj okrog dva do tri dni. Če pa smo si vzeli nekoliko več dni dopusta in želimo v Budimpešti doživeti »še nekoliko več«, predlagam, da nadaljujete z branjem našega precej dolgega, pa vendar hkrati zelo izčrpnega, osnovnega, turističnega vodiča. 🙂
11. Muzeji (javni in privatni) plus galerije
Če spadate v kategorijo turistov, ki jih najbolj zanima »kulturni turizem«, potem ste v Budimpešti »dobesedno pečeni«. Ponudbe za navdušence nad muzealskimi zakladi je namreč v madžarski prestolnici ohoho, čas pa ob vstopu v muzej ali galerijo »kar zleti mimo nas«. Ker ta naš turistični vodič po Budimpešti počasi dobiva vesoljske razsežnosti (pa tudi vsak posameznik zase najbolje ve, kaj točno ga zanima), se bomo skozi omenjene kulturne ustanove sprehodili skorajda v kratkem telegrafskem stilu. Pa pojdimo in uživajmo skupaj.
Začnimo s klasičnim izborom, »osnovnimi državnimi zakladi«, ki so zbrani v najboljših oziroma najpomembnejših (državnih) muzejih, sem lahko uvrstimo predvsem: Hungarian National Gallery (zgodovina madžarske umetnosti na gradu Buda), Museum of Fine Arts (osupljiva mednarodna zbirka likovne umetnosti od antike do baroka), Hungarian National Museum (Madžarski narodni muzej je največji muzej v državi. Pokriva zgodovino regije od prazgodovine do obdobja komunizma.), že omenjen Etnografski muzej (na 7.000 kvadratnih metrih verjetno trenutno najbolj moderen muzej na Madžarskem), Aquincum Museum (lepo ohranjene izkopanine rimskega kopališča, prikaz življenja v antičnem obdobju).
Nadaljujemo: House of Terror (»Hiša groze, terorja« na ulici Andrássy 60 je bila v času fašizma, pa tudi komunizma, sedež tajne policije. Muzej je posvečen zgodovini zatiralskih režimov.), Budapest History Museum (nas popelje skozi zgodovino mesta od prazgodovine do obdobja komunizma, obiskovalcem je zelo všeč dvorana svetega Štefana), Ludwig Museum (raznolika zbirka sodobne madžarske in mednarodne umetnosti od 60. let prejšnjega stoletja dalje), Vasarely Museum (umetnik, ki je splošno sprejet kot “dedek” in vodja gibanja op art).
V drugi vrsti navajamo naslednje muzejske projekte: Museum of Applied Arts (V Muzeju uporabne umetnosti je poudarek na predmetih madžarske obrti), Museum of Music History (madžarska glasbila, pa npr. tudi oddelek, ki je posvečen skladatelju Béli Bartóku), Franz Liszt Memorial Museum (se nahaja v originalnem skladateljevem stanovanju), Hungarian Railway Museum (idealen za obisk z otroki, tudi odrasli lahko peljemo lokomotivo), Underground railway museum (na metro postaji Deák), Vajdahunyad Castle (kmetijski muzej, z zanimivi predmeti v samem gradu).
Nadaljujemo: Kiscelli Museum (baročna kiparska dvorana s skulpturami, zanimive začasne razstave, koncerti), Holocaust Memorial Center (razstava se osredotoča na zgodbo Raoula Wallenberga, švedskega odposlanca, ki je med nacistično okupacijo rešil na tisoče Judov na Madžarskem), Hungarian Natural History Museum (naravoslovni muzej), Hungarian House of Photography (galerija fotografij), Imre Varga Collection (kiparska dela), Museum of Military History (vojaška zgodovina), muzej Labyrinth (ni za klavstrofobične in plašne, ampak za ljubitelje mistike).
Turisti pa zelo, zelo radi obiščejo tudi »muzeje z nekoliko manj uradnimi, lažjimi, celo šaljivimi, vsebinami«: Hospital in the Rock (podzemna bolnišnica, bunker iz 2. svetovne vojne), Zwack Unicum Museum (Razstave o zgodovini družine Zwack, proizvajalcev znanega likerja, zelo popularno), Marzipan Museum (umetnine iz marcipana), Museum of Sweets and Selfies (za tiste, ki se radi fotografirajo), Szamos Chocolate Museum (za vse ljubitelje čokolade), Muzej iluzij (hrvaška franšiza, ki pleni pozornost), Light Art Museum (svetlobne čarovnije), IKONO Budapest (zabavne, ustvarjalne, interaktivne sobe – odlične za kratke video zapise).
Nadaljujemo: The Art Of The Brick (retro slike & lego kocke), Budapest Pinball Museum (130 fliperjev na katerih lahko tudi igramo), Róth Museum (steklarsko mojstrstvo), Cat Museum Budapest (za ljubitelje mačk), 3D Gallery Budapest (3d učinki, obvezno za instagramerje), Travelling Galaxy (za filmske ljubitelje Vojne zvezd), Trash Art Museum (zanimivi predmeti narejeni iz kovinskih odpadkov).
Še zadnji koraki: Aeropark Budapest (za ljubitelje – starih – letal), Madame Tussauds Budapest (da, tudi tukaj so voščene lutke), Budapest Retro Museum (interaktivno potovanje skozi čas), Hungarian Money Museum and Visitor Center (zelo interaktiven, pa še lepo razgledno kavarniško teraso ima). Sem spregledal še kaj pomembnega? Sporočite, prosim! 🙂
12. Vožnja po Donavi + Margaretin otok (Margit-sziget)
Vožnje z ladjami po Donavi po Donavi so med turisti izredno priljubljene, ker nam omogočajo popolnoma drugačen pogled na mesto Budimpešta. Paketi voženj po Donavi so med številnimi ponudniki turističnih storitev izredno raznoliki (mnogo je tudi zelo raznolikih »romantičnih možnosti«), zato se vam splača nekoliko podrobneje »prelistati svetovni splet«. Čarobnost reke Donave lahko namreč zlahka doživite tudi, če ne zapravite »preveč forintov«. Mimogrede, po Donavi se lahko popeljete tudi s plavajočim, amfibijskim turističnim avtobusom, glej spletno stran www.riverride.com.
Margaretin otok je očarljiv otok v sredini reke Donave, je oaza miru, rekreacije (ima 5 kilometrov dolgo tekaško progo) in zelene narave v središču mesta, obisk otoka priporočamo predvsem v toplejših, vročih mesecih. Margaretin otok je približno 2,5 kilometra dolg (do njega lahko pridete preko mostu) in obiskovalcem ponuja obsežne parke, športna igrišča in urejene vrtne površine. Še več, Margaretin otok je tudi dom termalnega kopališča Palatinus Strandfürdő, ki je odličen prostor za sprostitev, na otoku pa najdemo tudi bazensko kopališče (Alfred Hajos National Aquatics Complex).
Na Margaretinem otoku, zelenem biseru Budimpešte, se nahajajo tudi nekatere kulturne znamenitosti, vključno z ruševinami samostana sv. Margarete, ki je bila madžarska princesa (hčerka Béle IV.) in je postala dominikanska nuna. Park, fotogeničen vodni stolp v slogu art nouveau, glasbeni vodnjak in manjši živalski vrt obdajajo lepo urejena sprehajališča, prekrasen je japonski vrt.
Pozimi je v času Adventa na Margaretinem otoku postavljen Lumina Park Budapest (baje otroci obožujejo te svetlobne inštalacije). Za avtomobile je na Margaretinem otoku prepovedano, lahko pa (poleti) najamete električna vozila (simpatične avtomobilčke) in kolesa. Nasploh med ljudmi velja, da je Margaretin otok turistično zanimiv predvsem poleti. 🙂
Mimogrede dodajmo, da na sosednjem, manjšem (108 hektarjev velikem), otoku Obuda (Óbuda Island oz. Óbudai-sziget) že »kar nekaj let« organizirajo slavni Sziget Festival, ki velja za enega največjih glasbenih festivalov v Evropi, privablja množico mlajših obiskovalcev iz celega sveta. Sziget Festival ima več kot deset različnih odrov, na katerih se odvijajo koncerti, gledališke predstave, plesne predstave, umetniške instalacije. Obiskovalci (v tednu dni festivala se izmenja kar pol milijona ljudi!) lahko uživajo v »popolni festivalski svobodi«, Sziget Festival se namreč oglašuje kot The Island of Freedom.
Seveda se v Budimpešti vsako leto zvrsti lepo število zelo raznolikih prireditev (poudarjamo, Advent v Budimpešti je bil kar nekaj let zapored razglašen za najboljši evropski Advent!). Toda o takšnih ali drugačnih oblikah zabave v Madžarski prestolnici, pa tudi o odlični madžarski (in svetovni) kulinariki, ki jih na gostinskih mizah ponuja Budimpešta, pa bo – že zaradi same pretirane dolžine tega teksta – potrebno objaviti še kakšen drug, nov članek. Mogoče tudi o kavarni New York, ki s svojo samozavestno »aristokratsko držo« velja za najlepšo kavarno na svetu!?
Še nekaj. Tu in tam smo v tekstu že omenili, da zna biti Budimpešta zelo zanimiva tudi (osnovnošolskim) otrokom. Spodobi pa se, da poudarimo, da se Madžarska oziroma Budimpešta ponaša z najdaljšo, 12 kilometrov dolgo, otroško železnico na svetu. S to železnico upravljajo osnovnošolci (da, prav ste prebrali :-)), glej spletno stran www.gyermekvasut.hu. Opazka; akvarijski Tropicarium, ki ga marsikdo uvršča med budimpeštanske turistične znamenitosti, je od centra Budimpešte oddaljen pol ure vožnje z avtom, v smeri Blatnega jezera.
Tako. Sedaj pa se, čeprav s težkim srcem, poslavljamo od Budimpešte. Madžarska prestolnica namreč (turistu) ponuja zares, zares veliko lepega in zanimivega. Nekoliko tolaži dejstvo, da se v Budimpešto zagotovo spet (kmalu) vrnemo. In takrat predstavimo nove turistične zgodbe. Obljubimo. 🙂
Ps. Tekst: Peter Gavez, foto Turistična zveza Budimpešte, www.budapestinfo.hu, (fotografinja Dorottya Bartha, tudi naslovnica) in Peter Gavez, video izseke lahko pogledaš na naslovu www.instagram.com/petergavez.