Maribor, štajerska vijolična prestolnica
Maribor, dom najstarejše trte na svetu
Maribor, na žalost, nima super top turistične atrakcije. Iz tega sledi, da Maribor po svetu »ni ravno turistično prepoznaven«. Kljub temu pa turisti ob obisku slovenske štajerske prestolnice niso razočarani. Maribor je v prvi vrsti »mesto vina«. Maribor je namreč znan po vinogradništvu, dobrem vinu in – kar je turistično še posebej pomembno – je dom najstarejše trte na svetu, ki raste v skorajda samem središču mesta, na Lentu, ob reki Dravi.

»Vijolični Maribor«, ker je to barva nogometnega moštva NK Maribor, s katerim so Mariborčani (Štajerci) zelo čustveno povezani, bo turiste verjetno prijetno presenetil z odlično kulinariko, saj številne restavracije lepo predstavijo avtentično slovensko kuhinjo ter lokalne specialitete. Športno aktivni turisti obožujejo zeleno predalpsko hribovje Pohorje (pohodništvo, smučanje, kolesarstvo), ki je dobesedno naslonjeno na mesto.
»Turistični Maribor« bo verjetno opozoril, da je lahko tudi odlično izhodišče za sproščene izlete. Npr. na stranska vrata Maribora trkajo prekrasni mehki griči Slovenskih goric, le dobrih dvajset kilometrov pa je oddaljen slikoviti Ptuj, najstarejše slovensko mesto. Poglejmo si torej Maribor, predvsem njegov turistični obraz, v fokusu bodo seveda turistične znamenitosti Maribora, nekoliko podrobneje, začnimo pa z nekaterimi drugimi osnovnimi in zanimivejšimi podatki.
Maribor ima okrog 100.000 prebivalcev. Približno stoletje nazaj so bili Mariborčani in številni okoliški prebivalci zaposleni v velikih industrijskih podjetjih, ki pa so – prav vsa po vrsti – hitro propadla po letu 1991, po vojni za samostojno Slovenijo, po ločitvi od nekdanje (Titove) Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo je bil za Maribor zelo velik udarec.
Velja, da dandanes največ dohodka mestu Maribor prinašajo storitvene dejavnosti in industrija, tudi trgovina. Na srečo se v Mariboru počasi prebuja tudi turizem. Resnici na ljubo pa je treba poudariti, da mnogo Slovencev iz tega konca Slovenije dnevno migrira na delo v bližnjo Avstrijo, Gradec (avstrijsko Graz), ki je prestolnica avstrijske Štajerske (nemško: Steyr), je od Maribora oddaljen le 70 kilometrov.
Maribor je zelo lepo železniško povezljiv, mimo štajerske prestolnice pa pelje tudi avtocesta, ki vas lahko pripelje do hrvaškega Jadrana ali pa do severa Italije, v drugo smer na Dunaj ali v Budimpešto. Maribor ima letališče, ki pa je za »turiste dobesedno in sramotno mrtvo«.
Kakor je pravilo, dodajamo še nekaj kilometrskih razdalj od Maribora: mesti Zagreb (120 km) in Ljubljana (130 km), turistične znamenitosti Krapina – muzej neandertalcev (60 km), grad Trakoščan (55 km), čudovita Rogla (44 km), razgledni stolp Vinarium v Lendavi (80 km), Velika planina in Logarska dolina (obe okrog 120 km). Kot zanimivost navedimo še, da je nekaj let v Mariboru živel Herman Potočnik – Noordung, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov. Njegova družina izvira iz Vitanja (razdalja do Maribora okrog 45 km), kjer so približno stoletje kasneje postavili atraktivno multimedijsko (muzejsko) stavbo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Wikipedija Maribor uvodoma predstavi takole: »Maribora je drugo največje slovensko mesto ter sedež Mestne občine Maribor. Mesto je neformalna prestolnica Slovenske Štajerske ter velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče Podravske statistične regije«.
Maribor leži na 275 metrih nadmorske višine, ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob široki reki Dravi, med Pohorjem na jugu, Kozjakom na zahodu in Slovenskimi goricami na vzhodu, med Dravsko dolino in Dravskim poljem.« Zadnji stavek razkriva, da sta za turistično lagodno kolesarjenje zanimiva ravninsko Dravsko polje in valovite Slovenske gorice, gorski kolesarji pa se bodo raje znojili na zahtevnejših strminah Pohorja.
Pogled v zgodovino bomo mi opravili zelo na kratko (na dolgo to namreč naredi vseprisotna wikipedija). Tukaj je nekaj zanimivejših zgodovinsko ključnih točk. Prva poselitev tega področja sega v peto tisočletje pred našim štetjem. Arheologi so našli tudi nekaj ostankov manjših antičnih večjih kmetij, t.i. »villae rusticae«.
Mesto Maribor se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom (sedaj so tam le še neznatni ostanki gradu).
Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. Zelo pomembna osebnost mariborske, pa tudi slovenske, zgodovine je vojaški poveljnik in narodni heroj Rudolf Maister, na katerega so Mariborčani zelo ponosni.
General Rudolf Maister je poznan predvsem po svoji vlogi v Mariboru in na Štajerskem leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne. Takrat je general Maister prevzel nadzor nad Mariborom in ga tako rešil avstrijske zasedbe, kar je omogočilo, da je bil Maribor vključen v novo oblikovano Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. General Maister je bil tudi pesnik, več boste izvedeli, če se boste odpeljali do bližnjega Zavrha, kjer je v Štupičevi vili odprta spominska soba, povzpnete pa se lahko tudi na razgledni stolp, ki nosi ime po junaku. Klikni: www.rudolfmaister.si.
Sledita le še dva zanimiva drobca iz mariborske zgodovine. Svetovno znani izumitelj Nikola Tesla je, potem ko so ga izključili iz univerze v avstrijskem Gradcu, v Mariboru, kot tehnični risar v orodjarsko-livarski delavnici Druško, našel svojo prvo službo, . Toda, ker je nadaljeval s kartanjem in igranjem biljarda za denar, posledično je v gostilnah zapravil ves svoj denar, ga je mestna žandarmerija deportirala v rojstni Gospić (glej tekst z naslovom Nikola Tesla, genij, ki je izumil 20. stoletje).
Druga zgodovinska drobtinica je umeščena v čas druge svetovne vojne. Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel nemški okupacijski coni. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal celo Adolf Hitler, vodja Nemškega rajha. Maribor je bil poleg Pariza baje edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. Wikipedija še navaja, da je guverner Štajerske Siegfried Uiberreither dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!»
Sedaj pa je že čas, da se lotimo mariborskih turističnih znamenitosti, poudarkov, velika večina se jih skriva v starem mariborskem jedru.
Čeprav je Maribor dokaj veliko, razprostrto mesto, ga lahko turistični obiskovalec, »če to pač želi, dokaj hitro preleti« (npr. pot od Lenta pri reki Dravi, pa do Piramide, razglednega hriba nad samim mestom, lahko opravite že v tridesetih minutah). Seveda pa mi predlagamo, da si vseeno vzamete čas ter se »tu in tam ustavite«, zadihate in prisluhnete mestnemu vrvežu. Lepo se boste namreč počutili, če boste začutili sam utrip Maribora in spoznali gostoljubnost Mariborčanov, Štajercev nasploh.
Kaj si je treba ogledati v starem delu Maribora, na kaj je treba biti pozoren? Zelo markantni sta predvsem dve cerkvi. Prva, stolnica sv. Janeza Krstnika je sedež Nadškofije Maribor, postavljena je na sredini Slomškovega trga, ki je poimenovan po znamenitem slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku. Ob cerkvi z gotsko-baročnimi arhitekturnimi elementi je postavljen tudi spomenik, ki slavi Slomška, prvega mariborskega škofa in hkrati prvega slovenskega svetnika.
Pogled naokrog pa nam bo razkril še vsaj tri zelo zanimive in lepe stavbe, ki stojijo na robu Slomškovega trga: SNG Maribor (Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer se vsako leto odvije Borštnikovo srečanje, festival najboljših slovenskih gledaliških hiš), Univerza Maribor in Pošta Slovenije.
Če boste pot nadaljevali skozi Poštno ulico, ki slovi kot »najbolj žurerski mariborski plac« (dobra hrana in nemalokrat tudi živa glasba), boste prišli na Glavni trg, kjer skorajda vso pozornost ukrade znamenito t.i. Kužno znamenje.
Spomenik je, kakor pove že samo ime, povezan z epidemijo kuge, ki je prizadela mesto Maribor med letoma 1680 in 1681. Strašna bolezen je takrat povzročila veliko trpljenja, umrla naj bi celo tretjina prebivalstva. Prvotni kip so leta 1743 nadomestili z današnjim, ki je delo mariborskega umetnika Jožefa Strauba, spomenik – steber s podobo Marije vnebovzete in šestimi svetniki – pa velja za vrhunsko delo slovenskega baroka.
Glavni trg najlepše krasi Mestna hiša – Rotovž, ki je eden izmed najpomembnejših mariborskih umetnostnih spomenikov. Rotovž je bil zgrajen leta 1515, toda že petdeset let kasneje so ga italijanski mojstri renesančno prezidali. Stavba mariborskega Rotovža je poudarjena z balkonom in urnim stolpičem, ki izstopa iz stavbne osi. Domnevno naj bi jo gradbenik zaradi prenizkega plačila tako zagodel naročnikom. Posebej zanimiva je baročna dvorana, ki jo je s stropnimi štukaturami opremil A. Quadrio, danes pa služi za poroke in županove sprejeme.
Če ste v Mariboru sredi vročih dni in imate ob sebi razigranega otroka, ga pustite, da se poigra na fontani. Predlagamo, da se preko Starega mosta, enega od največjih simbolov mesta Maribor, odpravite preko Drave. Spustite se nižje, do obrežja dokaj široke reke, in se preko novejše Splavarske brvi odpravite na Lent, ki ga sedaj »urgentno lepšajo«, prenovljen naj bi bil že spomladi 2024, dodatno bo zaradi tega lahko zasijal tudi znameniti Festival Lent, ki se ponaša z zelo raznolikim in bogatim kulturno-zabavnim programom. Sprehodite se vsaj na kratki lokaciji Vodni stolp – Sodni stolp (Lutkovno gledališče je v nekdanjem Minoritskem samostanu) in si privoščite kratek oddih v eni izmed restavracij ali barov.
Sami pa predlagamo, če le imate nekoliko več časa, da se po sami nabrežini reke Drave ležerno odpravite do Mariborskega otoka. Od Sodnega stolpa boste hodili mimo glavne mariborske tržnice, pod Koroškim mostom, v Koblarjevem zalivu se ustavite za kakšno minuto, ker je tam ponavadi parkiran »flosarski splav«. Nekoč so splave ali »flose« uporabljali predvsem za prevoz lesa, danes vas flosarji »turistično popeljejo na kratko vožnjo po Dravi«.
Od Lenta do Mariborskega otoka boste potrebovali lenobne pol ure hoda (seveda pa se lahko do tja zapeljete tudi z avtom – v smeri Koroške). Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi, pomemben habitat živalskih vrst, predvsem ptičev, je manjša naravna znamenitost, nanj vodi pontonski most. Mariborčani Mariborski otok obiskujejo tudi zato, ker je tukaj umeščeno mariborsko letno kopališče, zgrajeno je bilo leta 1930 in takrat je slovelo kot najlepše daleč naokoli.
Ne glede na to ali se bomo odpravili peš do Mariborskega otoka, ne smemo zamuditi ogleda stare trte in Hiše stare trte, saj je to največja turistična znamenitost Maribora. Trta je naslonjena na pročelje dolge srednjeveške hiše, v kateri so na ogled »vinske« sobe Hiše stare trte, obiskovalcem pa je – med drugim – na voljo vinoteka z degustacijskim prostorom, kjer lahko poskusite vrhunska vina iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija.
Turistična skupnost Maribor, na svoji uradni strani www.visitmaribor.si, takole vabi v dom najstarejše trte na svetu: »Hiša Stare trte, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, je danes stičišče izvrstnih lokalnih vinarjev in vinoljubov vsega sveta. Njena vinoteka je prava zakladnica štajerskih vin z več kot 200 etiketami več kot 50 vinarjev, medtem ko je številne zanimivosti o najstarejši trti in Mariboru moč spoznavati tudi preko VR očal in interaktivne mize«.
Na uradni spletni strani www.staratrta.si lahko preberemo: »Stara trta, najstarejša trta na svetu, domuje v Mariboru, prav v osrednjem delu starega mestnega jedra. Stara trta je s starostjo več kot 450 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove – brez dvomov, strokovnjaki potrjujejo, da je res najstarejša! Iz njenih grozdov, sorte žametovka oz. modra kavčina, mojstri vsako leto iztisnejo dragoceni sok. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora in Slovenije ter navsezadnje celotnega sveta. Danes pa njene potomke rastejo že domala po vsem svetu«.
Zgodbo o vinu in slavni rekorderski mariborski trti, ki jo podaja Hiša stare trte, vsebinsko nekoliko dopolnjuje še Muzej najstarejše trte (glej spletno stran www.oldestvinemuseum.si), med njima je okrog 100-metrska razdalja. Muzej najstarejše trte na svetu, ki je del obnovljenega Vojašniškega trga, v osnovi predstavlja zgodovino vinogradništva in Stare trte. Razstava izpostavlja najstarejše trto na svetu v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora kot vinogradniškega središča Štajerske.
Skratka, Štajerska, v okviru vinske Podravske regije (dodaten info: v Sloveniji sta posebni vinski regiji še Primorska in Posavska), slovi po odličnem vinu, martinovanje (ko mošt postane vino) – 11. 11. – je v teh krajih zelo čislan praznik. Turisti z velikim veseljem kupijo kakšno izbrano buteljko za prijatelje ali sorodnike, vsekakor pa ne boste obžalovali niti, če boste jed v restavraciji »dodatno in zanimivo začinili s kozarcem ali dvema štajerskega vina«. 🙂
Mimogrede, tudi sama okolica Maribora je zelo kulinarična (npr. Hiša Denk v Zgornji Kungoti se ponaša z Michelinovo zvezdico) in predvsem zelo vinogradniško-vinska, še posebej pa priporočamo izlet do svojevrstne turistične atrakcije Srce med vinogradi (ki leži na avstrijski meji, do tja je dobrih 20 kilometrov, z avtom iz Maribora potrebujete okrog pol ure). Opozarjamo še na Fontano vin (naslov Vodole 2, Malečnik), ki ponuja zanimiv način degustacije (t.i. »flying bar«). Sosednje posestvo Sončni raj pa vabi na ogled vrta ali pa na zipline Čebelji let.
Toda vrnimo se nazaj v Maribor. Iz obdravskega Lenta se lahko mimo fotogeničnega Narodnega doma najprej odpravimo do Trga Leona Štuklja (se spomnite tega znamenitega telovadca, ki je na olimpijskih igrah osvojil kar 6 medalj?!), radovedno in počasi pa se sprehodimo po verjetno dveh najbolj znamenitih mariborskih »peš conah«: Gosposka ulica in Vetrinjska ulica.
Znašli se boste na mariborskem Grajskem trgu, kjer stoji Florijanovo znamenje (iz sedemnajstega stoletja). To je dokaj visok, vitek steber s kipom varuha pred ognjem. Florijanovo znamenje je spomin na težke ure, ki so jih preživljali meščani ob pogostih požarih v preteklih stoletjih. V neposredni bližini stoji kavarna Astoria, ki je bila nekoč v središču istoimenskega filma, osnova pa so bili spomini literata Žarka Petana. Sicer je eden izmed najbolj znanih Mariborčanov tudi večkrat nagrajeni pisatelj – Drago Jančar, npr. s strani Evropskega parlamenta dobitnik naziva Državljan Evrope.
Mogoče ste še zmeraj na Grajskem trgu in uživate v kavi ter mestnem vrvežu? Mogoče razmišljate, da bi obiskali še bližnji Mariborski grad, ki je sestavljen iz dveh delov? Prvega predstavlja upravni dvor deželnega kneza zgrajen med letoma 1478 in 1481, drugega pa severovzhodni del mestnega utrdbenega sistema (grajska bastija in loža). Znotraj prostorov Mariborskega gradu je umeščen Pokrajinski muzej, ki ob veličastni Viteški dvorani in Loretski kapeli vabi na ogled številnih zbirk.
Maribor vabi še Mestno galerijo Maribor, ki velja za drugi največji muzej za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji in se ponaša z zbirko več kot 7.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Zgodovino Maribora v dvajsetem stoletju boste najlažje spoznali, če se boste ustavili v Scherbaumovi vili, tam ima svoje prostore Muzej narodne osvoboditve Maribor. Kadetnica, mogočna stavba, toda dokaj daleč izven starega mestnega jedra, na naslovu Engelsova ulica 15, pa vam v Vojaškem muzeju prikaže vojaško zgodovinsko dediščino Slovencev.
Če imate zelo radi likovno umetnost, lahko radovednost potešite v eni izmed številnih galerij. Mogoče pa bi si raje ogledali še eno mariborsko sakralno znamenitost? Frančiškanska bazilika sv. Marije – Matere usmiljenja je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji ter hkrati župnijska cerkev. Današnja cerkev s samostanom je bila grajena od leta 1892 do leta 1900, dolga je 57,5 metrov, široka 24 metrov in visoka 17,5 metrov. Fasado cerkve krasita dva mogočna 58 metrov visoka zvonika, ki se zaključita s šilasto streho in s 3 metre visokima pozlačenima križema.
Ups, skoraj bi pozabili na monumentalni, bronast in okrogel, spomenik, ki je delo akademskega kiparja Slavka Tihca iz leta 1975 in je posvečen narodno osvobodilnemu boju (druga svetovna vojna). Mariborčani spomenik že od začetka ljubkovalno imenujejo »Kodžak«, saj je v času postavitve spomenika potekala po televiziji kriminalna tv-serija Kojak (izgovorjava: »kodžak«) v kateri je glavno vlogo detektiva igral plešasti igralec grških korenin Telly Savalas. Spomenik stoji na velikem Trgu svobode, na njegovem skrajnem robu pa v svoje podzemne prostore vabi slovita Vinagova klet.
O nepozabni turistični izkušnji ob vodenem ogledu kleti Vinag lahko beremo na naslovu www.vinag1847.si: »V središču Maribora se razprostira ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi. Ko so jo po 2. svetovni vojni združili s še starejšo pivovarniško kletjo, postane to največja klasična tunelska vinska klet v centralni Evropi pod mestnim središčem. Najstarejši del kleti se ponaša s površino 15.000 kvadratnih metrov in z 2,1 kilometra dolgimi podzemnimi predori«. Ker vem, da vas zanima: Vinagova klet hrani vsaj nekaj deset tisoč steklenic vrhunskega arhivskega vina.
Ste že utrujeni? Mogoče bi se odpočili na klopci ali trati v zelenem Mestnem parku? Če vam bo dolgčas, obiščite (nekoliko zanemarjen) akvarij-terarij ali pa naredite »sprehajalni krog okrog Treh ribnikov« (v zaledju katerih se skrivajo umetelne energetske točke). Če pa želite »ptičji pogled na Maribor«, bo najbolje, da se odpravite na (naravoslovno) pot Piramida – Kalvarija (vmes so še lokacije Mestni vrh, razgledišče Pri sedmih hrastih in cerkev svete Barbare).
Pot na gričevnati, severni strani Maribora je zelo zanimiva, ni zahtevna (višinske razlike je le nekaj čez 100 metrov) niti pretirano dolga, krožna pot Piramida–Mestni vrh–Kalvarija vam bo vzela slabi dve uri (in to ob zares počasnem tempu). Piramida je le 386 metrov visok mestni grič, povedali smo že, da je tam v preteklosti stal grad, sedaj pa se od tam ponuja le izjemen razgled na Maribor (tik pod vami bo »vijolični nogometni stadion« Ljudski vrt) in širšo okolico s Pohorjem in Dravskim poljem.
Na Kalvarijo vodi tudi križev pot, po katerem je grič, 375 metrov nadmorske višine, dobil ime. Sicer pa domačini Kalvarijo radi obiskujejo tudi zaradi 455 strmih stopnic (t.i. »šteng«), ki hitro postanejo dokaj zahteven športni poligon. Mogoče bi skočili še na bližnji travnik, kjer so postavljeni Trije angeli (glej google maps).
Tukaj bi lahko zgodbo o turističnem Mariboru že skorajda popolnoma zaključili. Ampak ne bomo. Na kratko bomo vendarle še enkrat opozorili, da zelo pomemben segment mariborskega turizma predstavlja Pohorje. Znana, predvsem zimsko športno rekreacijska, pohorska središča so: Bolfenk, Bellevue, Areh, Trije Kralji, Ribniška koča, Kope in Rogla, ki se – popolnoma upravičeno – važi tudi s svojim 37 metrov visokim, zelo atraktivnim, razglednim stolpom.
Pohorje vendarle zahteva poseben in daljši članek, turistične obiskovalce Maribora pa naj že tokrat vendarle nežno opozorimo, da se jim splača popeljati s krožno kabinsko žičnico. Ta vas bo od izhodišča »v dolini«, v bližini hotela Habakuk, preko smučišča Mariborsko Pohorje (spremljate »Zlato lisico«, tekme ženskega smučanja?) v nekaj minutah potegnila do zgornje postaje pri hotelu Bellevue, odkoder teče lepo speljana sprehajalna pot proti Arehu.
Poleti je na Pohorju prijetno sveže, to vedo tudi gorski kolesarji, ki neumorno in hrabro drvijo v dolino, pozimi pa je zasneženo Pohorje seveda polno smučarjev vseh generacij, ki brezskrbno uživajo na belih strminah. Še to, v lepem vremenu je med domačini izredno popularna »kota« t.i. Trikotna jasa, »nekoliko športni sprehajalci« jo skorajda obožujejo.
Kaj povedati za sam konec? Maribor, ki je eno izmed ključnih slovenskih mest, je – na koncu koncev – dokaj slabo turistično prepoznan. Mesto Maribor ne izstopa niti po svoji zgodovini niti po kulturni dediščini. Pomembno pa je poudariti, da Maribor, in to predvsem v svoji okolici, nudi številne možnosti za raziskovanje in sprostitev v čudovitem okolju, čudoviti naravi.
Čeprav Maribor ne slovi po »velikanski, zelo prepoznavni« turistični znamenitosti, ki bi kot močan magnet turiste vlekla v štajersko prestolnico (glej video), pa se lahko morebitni obiskovalci, zaradi dobre kulinarike in odličnega vina, pa tudi zaradi prijaznosti domačinov, počutijo zelo zaželeni in zmeraj dobrodošli.
Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: www.slovenia.info.