To je Nizozemska!

Turistično Nizozemsko smo nekoliko spoznavali že skozi osnovni članek z naslovom Nizozemska – TOP 10, objavili pa smo tudi tekst o zmeraj oboževanem Amsterdamu, glej članek z naslovom Amsterdam – Top 10 z bonusi. Tokrat bomo nekaj besed in odstavkom namenili stvarem, zaradi katerih se Nizozemska vendarle nekoliko razlikuje od drugih držav. Saj veste, tukaj so doma tulipani, mlini na veter, kolesa, sir, umetnost, kanali in jezovi – ta oranžna dežela skriva številne sebi lastne značilnosti, ki bi jih bilo škoda spregledati. Poglejmo si tipično Nizozemsko nekoliko podrobneje.

1. Kolesa

Turisti, med obiskom Nizozemske si obvezno izposodite kolo in jo raziščite kot domačin. Kolesa so namreč vseprisoten simbol nizozemskega prevoza in ključni vidik trajnostnega življenjskega sloga v državi. Nizozemska je država z največ kilometri kolesarskih stez in cest na svetu (na prebivalca), baje imajo vsaj 37.000 kilometrov kolesarskih poti, na splošno pa Nizozemci pa veljajo kot morebiti najbolj športno aktivni Evropejci.

Kljub velikemu številu kolesarjev in gneči v velikih mestih, kot je npr. Amsterdam, je kolesarjenje zelo varno. Z veliko mrežo kolesarskih stez in kolesom prijaznih mest Nizozemska izredno krepi okoljsko ozaveščenost in zdrav življenjski slog. Čeprav skozi celotno zgodovino kolesarjenje ni bilo glavno prevozno sredstvo, so se Nizozemci med industrializacijo izborili prav za to. Morda je prav kolesarjenje tisto, ki ohranja nizozemskega duha tako gibkega in sproščenega?

Za konec podajamo skorajda neverjeten podatek: Na Nizozemskem je več kot 26 milijonov koles, prebivalcev pa je okrog 17 milijonov. Mnogi Nizozemci imajo nemalokrat po dve kolesi, enega “ta boljšega” za izlete in drugega, navadnega, za nakupovanje in vsakodnevne opravke. In še, baje vsako leto na Nizozemskem prodajo več kot milijon novih koles, ukradejo pa jih 800.000?!

2. Tulipani

Tulipani so ikone nizozemske kulture, ki simbolizirajo blaginjo in obilje. Tulipani so prvotno izvirali iz srednje Azije in so bili prvič ustvarjeni v Perziji (današnji Iran) v desetem stoletju. Nato so tulipani v enajstem stoletju prineseni v Turčijo, kjer so postali priljubljeni med turško aristokracijo. V šestnajstem stoletju so turški trgovci tulipane izvozili na Nizozemsko, kjer so postali izjemno priljubljeni.

Med t.i. »nizozemsko zlato dobo« v sedemnajstem stoletju je bila država Nizozemska najbogatejša in najbolj vplivna v svoji zgodovini, večina fascinantnih zgradb in hiš prihaja prav iz tega – zlatega – obdobja. Nizozemska je postala znana po svoji ljubezni do tulipanov, in prav v sedemnajstem stoletju je prišlo do t.i. “tulipanske mrzlice” (Tulipomania).

V tem obdobju so cene tulipanov, oziroma predvsem nenavadnih, izredno redkih čebulic tulipanov, močno (pretirano, neverjetno) narasle in so postale oboževani predmet trgovine in investicij, pa tudi prevarantskih špekulacij. Čeprav se je ta “tulipanska mrzlica” končala s kolapsom tulipanskega trga, so tulipani še naslednja stoletja ostali simbol Nizozemske in so še danes zelo priljubljeni po vsem svetu.

Najbolj znamenita tulipanska destinacija na Nizozemskem je Keukenhof, ki je znan tudi kot “Vrt Evrope” in je največji vrtni park na Nizozemskem. Nahaja se blizu kraja Lisse, jugozahodno od Amsterdama. Keukenhof je znan po svojih izjemnih cvetličnih razstavah, predvsem tulipanov. Park je odprt le nekaj tednov vsako leto, običajno od sredine marca do sredine maja, kar sovpada z vrhuncem cvetenja tulipanov v regiji.

Priporočam, da ob obisku Nizozemske kupite čebulice tulipanov in jih podarite nekomu kot spominek. Meni osebno so najlepši »tulipani Rembrandt«, ki so pisani. Tulipan Rembrandt je ena najlepših in najbolj impresivnih sort tulipanov. Kar najbolj zaznamuje to sorto, je nedvomno (pisana, dvobarvna) barva cvetnih listov, ki pa jo povzroča virus, ki se je prenesel na čebulico.

3. Kanali

Obsežen sistem vodnih kanalov v mestih, kot je npr. Amsterdam, je simbol nizozemskega urbanističnega načrtovanja in upravljanja z vodo. Kanali v Amsterdamu so celo zaščiteni s strani UNESCO-a. Kanali imajo tako zgodovinski kot praktični pomen, oblikujejo krajino ter omogočajo promet in bogatijo turizem.

Fotografije iz zraka nekaterih mest, npr. Amsterdama, prikazujejo slikovito mrežo teh fascinantnih kanalov. Te vodne poti so v zgodovini služile različnim namenom, od prevoza do obrambe. Ob kanalih so praviloma postavljene očarljive ozke hiše z edinstvenimi arhitekturnimi slogi, ki ustvarjajo značilno in očarljivo mestno krajino.

Sledi kratek odstavek o najbolj slavnih, amsterdamskih, kanalih. Gradnja kanalov v Amsterdamu se je začela v sedemnajstem stoletju in je bila del večjega načrta za urbanistično širitev mesta. Ti kanali so bili zgrajeni v obliki polkroga okoli starega mestnega jedra. Amsterdam ima štiri glavne kanale, ki tvorijo koncentrične polkroge. Ti kanali so Singel, Herengracht, Keizersgracht in Prinsengracht.

Številni domačini in turisti uživajo v lagodni vožnji s čolnom po teh kanalih in uživajo v slikoviti lepoti. Odprto vožnjo z ladjo po kanalih si morate rezervirati v vsakem mestu, še posebej v Amsterdamu, saj je doživetje tega mesta z vode popolnoma drugačno. Zanimivost za konec: nekoč je bilo vodnih kanalov še mnogo več in vsi tisti prvi kanali, ki so nastali v davni preteklosti, so bili – seveda – ročno izkopani.

4. Oranžna barva

Oranžna barva je barva sreče, veselja in svežine, svetlobe. Za Nizozemsko pa statistika pravi, da je ena najboljših držav za življenje na svetu. Nizozemska – preprosto – vsekakor velja za državo srečnih ljudi.

Oranžna barva je tradicionalno oziroma zgodovinsko povezana z nizozemsko kraljevo družino (House of Orange), ki simbolizira enotnost in nacionalni ponos. Tu je tudi lev, ki je simbol iz nizozemskega grba in poudarja moč ter pogum. Ob Kraljevem dnevu (dnevu naroda, dnevu državnosti) se vsi Nizozemci oblečejo v oranžno ali si na oblačilo dodajo vsaj kakšen detajl v oranžni barvi. Skratka, oranžna barva ima globoke zgodovinske korenine in je postala simbol nizozemske identitete.

Poleg navezav na kraljevsko družino je oranžna barva osnovna barva športne opreme tistih športnikov, tistih ekip, ki zastopajo državo Nizozemsko. Npr. nizozemska nogometna reprezentanca se ljubkovalno imenuje “Oranje” ali “Oranjes.” Ta vzdevek izhaja iz zgodovinske povezave z oranžno barvo, ki je povezana z nizozemsko kraljevo družino Oranjska-Nassau.

Tudi navijači ponosno nosijo oblačila oranžne barve, da bi enotno podprli svoje športnike na različnih mednarodnih tekmovanjih. Ta živahen oranžni odtenek odraža kulturni in zgodovinski odmev, uveljavlja močan občutek prijateljstva in povezanosti, ki prežema celotno nizozemsko družbo, pogosto pa ga vidimo tudi na poljih in vrtovih tulipanov v sezoni cvetenja.

5. Sir

Nizozemska je ena izmed največjih svetovnih proizvajalk sira, letno proizvede okoli 700.000 ton sira. Četrtino pojejo doma, kar na vsakega Nizozemca pomeni po petnajst kilogramov sira na leto. Hkrati Nizozemska velja tudi za velikansko izvoznico masla, mleka in mleka v prahu.

Nizozemski sir, zlasti gouda (gavda) in edamec, simbolizira bogato in zelo razvito mlečno industrijo v državi. Tržnice s sirom, kot je npr. tista v Alkmaarju, neredko poudarjajo tudi kulturni pomen sira, ki odraža tradicionalno izdelavo in kulinarično odličnost Nizozemske. Verjemite; obisk Nizozemske brez okušanja sira je kot obisk Rima ali Neaplja brez gurmanskega uživanja testenin in pice.

Gouda (ali gavda) je najbolj prepoznaven nizozemski sir. Gre za trdi sir s sladkastim okusom, ki prihaja v različnih starostih – od mladega in nežnega do zrelega in trpkega. Drugi najbolj priljubljen nizozemski sir je Edamec, ki je prav tako trdi sir. Edamec je prepoznaven po svoji zaobljeni obliki in ima lahko nežen do srednje trpek okus. Maasdam je nizozemski sir, ki je podoben švicarskemu ementalskemu siru. Znan je po svojih velikih luknjah in sladkastem okusu.

Leyden je začinjen sir, ki vsebuje semena kumine in klinčkov, kar mu daje značilen okus. Ta sir je lahko trd ali polmehak. Limburger je mehak sir, ki ima močan in značilen vonj. Proizvaja se v južnem delu Nizozemske in je priljubljen zaradi svojega značilnega okusa. Boerenkaas je sir, narejen iz surovega mleka. To pomeni, da se uporablja neobdelano mleko, ki daje siru poseben okus in teksturo.

6. Mlini na veter

Mlini na veter so prekrasen simbol nizozemske pokrajine, zgodovinsko so jih na Nizozemskem uporabljali za različne namene, kot je mletje žita in uravnavanje nivoja vode. Ti mlini na veter so imeli ključno vlogo v nizozemski zgodovini, predvsem pri odvodnjavanju nizkih zemljišč, ki so nagnjena k poplavam. Ti mlini so omogočili obdelavo in izrabo zemlje za kmetijske namene. Mlini na veter predstavljajo dokaz iznajdljivosti pri izkoriščanju naravnih elementov za praktične potrebe in dokazujejo nizozemsko mojstrstvo hidravličnega inženiringa.

Mline na veter še zmeraj najdemo na različnih lokacijah po državi, vendar jih je zmeraj manj v velikih nizozemskih mestih (in okolici). Največ jih je v kraju Zaanse Schans, severno od Amsterdama, priljubljeni turistični destinaciji, ki je hkrati nacionalni park in s svojimi mlini na veter ustvarja čudovite fotografske razglednice. Nekatere mlini na veter so manjši, prenovljeni in spremenjene v stanovanjske zgradbe ali v pivovarne, kot je IJ Brouwerij v Amsterdamu.

Zanimivost: v preteklosti je imela Nizozemska okoli 9.000 mlinov na veter, danes pa jih je baje le še samo 1.200, poročajo nizozemski mediji. Spletni podatek pa navaja: nizozemska organizacija “De Hollandsche Molen” (Nizozemski mlini) je zadolžena za ohranjanje večine vetrnih mlinov v državi. Po njihovih podatkih je bilo na začetku dvajsetega stoletja v Nizozemski več kot 10.000 vetrnih mlinov, danes pa jih je ohranjenih le še nekaj sto. Hm, najbolje, da se sami odpravimo na štetje. 🙂

7. Liberalnost

Svoboda (v najširšem pomenu besede) in drugi liberalni vidiki življenja so eden od glavnih razlogov, zakaj se veliko ljudi priseli na Nizozemsko. Iz wikipedije: »liberalizem je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka«.

Nizozemska je nedvomno znana po svoji zavezanosti osebnim svoboščinam in človekovim pravicam, Amsterdam še posebej slovi kot zelo »liberalno in odprto« mesto za vse. Nizozemski politični sistem spodbuja pluralizem, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Nizozemska se brez zadržkov zavzema za svobodo govora in izražanja.

Nizozemci imajo dolgo zgodovino strpnosti, sprejemajo raznolikost v kulturi, veri in življenjskem slogu. Politična stališča, npr. legalizirana prostitucija in zelo strpen odnos do uporabe mehkih drog, vsekakor odražajo to izrazito odprtost nizozemske družbe in iskreno sprejemljivost do številnih drugače mislečih.

Koncept osebne svobode sega v sproščen odnos do uživanja konoplje. Čeprav je konoplja pri nas v Amsterdamu le tolerirana, ne pa tudi uradno legalizirana, se to gleda skozi prste in kadi se skoraj povsod, tudi zunaj domov in posebnih “coffee shopov”. Nizozemci neizmerno cenijo svobodno izražanje, kar je razvidno iz njihove živahne umetnosti, raznolike glasbe in odnosa do LGBTQ+ scen.

Družbena enakost je ključno načelo in Nizozemci neumorno stremijo k temu. Državno politično okolje, brez fige v žepu, podpira liberalne ideale, poudarja socialno blaginjo in okoljsko ozaveščenost. Nizozemska zavezanost spoštovanja človekovih pravic ni le pravni okvir, ampak tudi globoko zakoreninjena kulturna vrednota, ki oblikuje samo identiteto celotnega naroda. Zanimivost: istospolne poroke so na Nizozemskem zakonite od leta 2001, Nizozemska pa je bila prva država na svetu, ki jih je legalizirala.

8. Umetnost

Nizozemska (predvsem likovna) umetnost ima bogato in pestro zgodovino, nizozemska t.i. zlata doba predstavlja vrhunec umetniških dosežkov države. Če vas zanima umetnost, je to prava država za vas. V sedemnajstem stoletju so se uveljavili slavni nizozemski slikarji, kot so Rembrandt, Vermeer in Jan Steen, ki so ustvarili brezčasne umetniške mojstrovine (npr. Nočna straža in Dekle z bisernim uhanom), ki jih občudujemo še danes.

Nizozemsko žanrsko slikarstvo iz tedanjega časa je neumorno beležilo prizore iz vsakdanjega življenja. Tihožitja, znana kot »stilleven«, pa so postala posebna zvrst, ki poudarja nizozemsko navdušenje nad simboliko in materialno kulturo. Institucije in muzeji, kot je npr. Rijksmuseum v Amsterdamu, hranijo obsežne zbirke ter vestno prikazujejo nacionalno umetniško dediščino. Najbolj znane lokalne muzeje najdete skoraj v vsakem kraju, med zagotovo najbolj priljubljenimi v samem Amsterdamu pa so Rijksmuseum, Van Gogh, Stadelijk, Westfries in Hoorn.

9. Vodni jezovi

Nizozemska je znana po svojih prefinjenih, visokotehnoloških sistemih upravljanja z vodami, vključno z obsežno mrežo jezov. Njihov kompleksni sistem jezov, pregrad in drugih hidravličnih struktur pomaga uravnavati ustrezne vodostaje in ščititi deželo pred poplavami. Zaradi velikega dela nizke lege države so jezovi bistvenega pomena za ohranjanje suhih in varnih zemljišč.

Delta Works, niz jezov in pregrad za nevarne nevihtne valove, je čudež nizozemskega inženiringa, zasnovan za trajno zaščito pred poplavami. Jezovi, kot je npr. morski Afsluitdijk, so dokaz nizozemske človekove predanosti »jemanja zemlje morju«. Ni čudno, da Nizozemci po vsem svetu gradijo vodne jezove in rešujejo različne velike vodne probleme drugih (slabše razvitih) držav. Megalomanske gradbene strukture, ki »upravljajo z vodami«, so ključne za državo, katere velik del kopnega je na nižji višini kot je sama morska gladina. Maeslantkering, ogromna nevihtna pregrada blizu Rotterdama, je impresiven primer prilagodljivega nadzora poplav. Zanimivost: Kar 26 odstotkov države je pod morsko gladino, 59 odstotkom Nizozemske površine pa grozi poplava zaradi neurij ali dviga morske gladine.

10. Cokle

Leseni čevlji, v nizozemščini znani kot cokle ali ‘klompem’, imajo globoke korenine s kmetijstvom. Nizozemske cokle imajo značilno obliko s širokim prstom in okroglimi robovi. Nekatere cokle so okrašene z različnimi vzorci, barvami ali rezbarijami. Tradicionalno so cokle nosili kmetje in delavci na podeželju, saj je bila ta obutev izredno trpežna, cokle so bile zelo primerne za delo na kmetijskih površinah.

Čeprav dejanski izvor cokel ni znan, simbolizirajo povezanost države s kmetijstvom in se še vedno nosijo ob različnih (tudi prazničnih) priložnostih ter odražajo tradicionalni in praktični vidik nizozemske kulture. Če obiščete različne ulične tržnice in vasi po vsej Nizozemski, boste dokaj zlahka naleteli na domačine, ki jih še vedno zadovoljno nosijo.

Tradicionalno so nizozemske cokle izdelane iz topolovega ali vrbovega lesa, ki je znan po svoji vzdržljivosti in majhni teži. Pogosto imajo živahne ročno poslikane modele, ki odražajo regijo, kot so npr. detajli Delftware. Kljub marsikdaj zelo rustikalnemu videzu so ti leseni čevlji presenetljivo udobni in nudijo dobro oporo našim nogam.

Nekateri obrtniki še vedno ročno izdelujejo tradicionalne lesene cokle, pri čemer ohranjajo rokodelstvo in kulturni pomen. Kakor smo že napisali, zlahka jih opazite na različnih dogodkih in prireditvah, npr. na veliki poletni tržnici s sirom v Hoornu, ki je ena najstarejših na celotnem Nizozemskem.

11. Delftware

Delftware se pogostokrat imenuje Delft Blue, ker izvira iz mesta Delft na Nizozemskem. Ta značilna keramična posoda je postala priljubljena v sedemnajstem stoletju kot cenovno dostopna alternativa kitajskemu porcelanu. Delftware je znana po svoji modri barvi na beli glazuri. Modra barva pogosto posnema videz kitajske porcelanske keramike.

Tipične dekoracije Delftware keramike vključujejo slikovite prizore kot so ptice, cvetlični vzorci, mlini na veter, in druge podeželske scene. Evropsko plemstvo je Delftware zelo cenilo in postalo je simbol bogastva in prefinjenosti.

Delftska lončarska industrija je dosegla vrhunec v osemnajstem stoletju, ko je izdelala široko paleto predmetov, od okrasnih krožnikov in vaz do ploščic in figuric, ki so danes idealni spominki. Danes Delftware ostaja priljubljena oblika nizozemske keramike in je značilen del nizozemske kulturne dediščine. Pogosto je cenjen kot umetniški izraz in se lahko uporablja za dekoracijo ali kot zbirateljski predmet.

12. Kraljev praznik – King’s Day

King’s Day, imenovan tudi “Koningsdag” v nizozemščini, je nizozemski nacionalni praznik, ki se vsako leto praznuje 27. aprila. Ta dan je posvečen rojstnemu dnevu nizozemskega kralja Willem-Alexandra, ki je bil rojen 27. aprila. King’s Day je vznemirljiv in barvit dogodek, ki ga Nizozemci praznujejo s številnimi zabavami, prireditvami in tradicionalnimi dejavnostmi po vsej državi. Kraljeva družina se udeležuje različnih dogodkov in spodbuja občutek povezanosti z državljani. Seveda so na vseh zabavah dobrodošli tudi turisti.

Nekatere značilnosti praznovanja King’s Day: oranžna barva vsepovsod (Ljudje nosijo oranžna oblačila, dodatke in celo oranžne nalepke na obrazu.), praznovanja na prostem (Ulice so napolnjene z ljudmi, ki uživajo v glasbi, plesu, tržnicah, športnih igrah in drugih javnih prireditvah.), trgovanje je zabava (Na ulicah se postavljajo številne tržnice, znane kot “vrijmarkt”, tam ljudje prodajajo rabljene stvari. To je tradicionalna oblika trgovanja na King’s Day. Kar se proda na ta dan je brez plačila davka državi.), uživa se v nizozemskih dobrotah (kot so npr. pomarančna torta, »oliebolen« – ocvrtki in haring – surova riba).

13. Višina Nizozemcev

Nizozemci so znani po impresivni povprečni višini, so najvišji narod na svetu. Dejavniki, kot so genetika, prehrana in redna skrb za zdravje, prispevajo k temu izjemnemu statusu. Nizozemci so mnogo višji od svetovnega povprečja in tudi zaradi pritegnejo pozornost skorajda vsepovsod po svetu.

Po podatkih iz študij in poročil o povprečni višini prebivalcev, je povprečna višina moških na Nizozemskem običajno okoli 183 centimetrov, medtem ko je povprečna višina žensk približno 170 centimetrov. Te številke se lahko nekoliko razlikujejo glede na vir in specifično populacijo, vendar dajejo splošno predstavo o nadpovprečni višini Nizozemcev.

Poudarek na kolesarjenju in aktivnem življenjskem slogu prispeva k njihovemu splošnemu zdravju. Višina pa ni samo fizični atribut, ampak je prepletena z nizozemsko kulturno identiteto. Visoka postava pogosto daje vtis samozavesti in odprtosti v družbenih interakcijah.

Nekateri se bodo strinjali, da je to res, drugi ne, nekaj pa je gotovo – Nizozemci so res neposredni in odprti ljudje, četudi se na prvi pogled ne zdijo takšni. Ni nenavadno najti Nizozemce, ki se »dvigajo nad množico ob različnih priložnostih«, prireditvah. Če ste nizke rasti, se pripravite na svojevrstne težave na koncertih in festivalih na Nizozemskem. Rešitev, če ste manjše rasti (tako kot jaz)? Prebiti se je treba v prvo vrsto. 🙂

Tako, pa smo končali. Upam, da ste spet izvedeli nekoliko več o Nizozemski.

Ps. Tekst je napisala Valentina Vučičić, ki v Amsterdamu živi in dela že skorajda celo desetletje. Tudi (amaterske) fotografije je prispevala Valentina Vučičić.