Ljubljana – TOP turistične znamenitosti

»Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach – naša opomba; poznate skupino Laibach?!) je glavno mesto Republike Slovenije. Leži v središču države, v stičišču pokrajin Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, ki so nekoč tvorile deželo Kranjsko. S skorajda 300.000 prebivalci na 164 kvadratnih kilometrov je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče Mestne občine Ljubljana in osrednjeslovenske statistične regije. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva Slovenije«, uvodoma zapiše slovenska wikipedija.

Ljubljana, angleška izgovorjava “lyoo-BLYAH-nuh”, leži ob trgovski poti med severnim Jadranom in Podonavjem. Ljubljana se nahaja se v Ljubljanski kotlini v osrednji Sloveniji (nemalokrat se tam zadržuje gosta megla), na stičišču Alp in Gorenjske na severu, Dolenjske na jugu, Notranjske s kraškim območjem na zahodu in Štajerske na vzhodu (to so slovenske pokrajinske enote).

Glavni vodotoki v Ljubljani so reka Ljubljanica, reka Sava, Gradaščica, Mali graben, Iška in Iščica. Od Trnovskega pristana do Most, okoli Grajskega hriba, Ljubljanica deloma teče skozi Gruberjev prekop, ki ga je po načrtih Gabriela Gruberja zgradil od leta 1772 do 1780. Turistom najbolj zanimiva in atraktivna je seveda reka Ljubljanica, ki teče skozi središče Ljubljane pod znamenitimi tremi mostovi, po reki lahko supate ali pa se vozite s turističnimi ladjicami. Vodotoki v Ljubljani (zaenkrat) še niso primerni za osvežilno kopanje, vendar to ni velik problem, saj se v Ljubljani zlahka najdejo plavalni bazeni.

Ob vzhodni meji ljubljanske občine je sotočje „treh Kranjskih rek“: Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Sotočje je najnižja točka ljubljanske občine z 262 metri nadmorske višine. Na južnem obrobju Ljubljane se nahaja dokaj obširno Ljubljansko barje, katerega močvirnati vlažni travniki predstavljajo v smislu biodiverzitete zelo bogato območje. Ljubljansko barje je leta 2008 postalo krajinski park.

Dodajmo, da Ljubljanski grad, ki je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 metrov. Z gradu se ponuja prekrasen pogled na Ljubljano in njeno okolico, zelo atraktivne znajo biti zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe v daljavi.

Poglejmo si kilometrske razdalje med Ljubljano in nekaterimi mesti: Zagreb (140 km), Trst (99 km), Benetke (242 km), Dunaj (384 km), München (405 km), Budimpešta (462 km), Beograd (532 km). Sledi še nekaj razdalj v sami Sloveniji: Postojnska jama (53 km), Piran (121 km), Bled (55 km), Velika planina (55) in Maribor – drugo največje slovensko mesto (130 km). Skratka, Ljubljana je dokaj zlahka dostopna z avtomobilom, bližnja – najbolj pomembna mednarodna – letališča pa so: Brnik, Zagreb in Trst.

Upravno gledano je Ljubljana razdeljena na 17 četrtnih skupnosti, v abecednem vrstnem redu: Bežigrad, Center, Črnuče, Dravlje, Golovec, Jarše, Moste, Polje, Posavje, Rožnik, Rudnik, Sostro, Šentvid, Šiška, Šmarna gora, Trnovo, Vič. Turistom najbolj pomemba sta Center in Trnovo. Športnikom (tekačem in sprehajalcem) sta v samem mestu najbolj zanimivi lokaciji Rožnik in Golovec, Šmarna gora je od centra Ljubljane (npr. pri železniški postaji) že nekoliko oddaljena – 11 kilometrov.

Izvor imena Ljubljana ni popolnoma jasen. Laburus je prastaro mestno božanstvo pri starih Slovanih, Aluviana (lat.) je poplavljajoča reka, Laubach pomeni »močvirja« (mimogrede, nekoliko zaničljivo prebivalce Ljubljane zavistni Slovenci imenujejo »močvirniki«). Silvo Torkar, strokovnjak za slovenska osebna in krajevna imena, je trdil, da ime Ljubljana izhaja iz Ljubije, prvotnega imena reke Ljubljanice, ki teče skozi njo, sama pa izhaja iz staroslovanskega moškega imena Ljubovid, “tisti, ki je lepega videza”.

Izvor iz slovanskega ljub »ljubiti, imeti rad« je podprl jezikoslovec Tijmen Pronk. Tudi ljubljanske oblasti rade poudarijo, da so v mesto Ljubljano ‘zaljubljeni’ prav vsi Ljubljančani in, da je njeno ime, če upoštevamo eno od etimoloških razlag, “ljubljena”. Podobnost z besedo ljubljena, ki jo je prvi izpostavil Anton Tomaž Linhart, je »ljudskoetimološka«, vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen.

O zgodovini Ljubljane bomo zapisali le krajši odstavek. Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na močvirnatem Ljubljanskem barju prebivali koliščarji. Živeli so na mostiščih oziroma koliščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. V antiki je na tem območju stalo rimsko mesto Emona, ki je bilo prvič omenjeno v prvi polovici 12. stoletja.

Ljubljana je bilo zgodovinsko glavno mesto Kranjske, enega od delov habsburške monarhije, kjer so živeli Slovenci. Od srednjega veka do razpada Avstro-Ogrske leta 1918 je bila Ljubljana pod habsburško oblastjo, potem pa del jugoslovanske kraljevine. Po drugi svetovni vojni je Ljubljana postala glavno mesto Socialistične republike Slovenije, ki je bila del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Mesto Ljubljana je ta status ohranilo do osamosvojitve Slovenije leta 1991, ko je Ljubljana postala glavno mesto novoustanovljene države Slovenije.

Simbol Ljubljane, ki ponosno kraljuje v mestnem grbu in predvsem na Zmajskem mostu je zmaj, nekateri ga imenujejo celo »Ljubljanski zmaj«, zato je Ljubljana tudi »zmajevo mesto«. Ko je arhitekt Jurij Zaninović leta 1900 gradil takrat, sprva imenovani, Jubilejni most Franca Jožefa I, so bili kot okrase sprva predvideni kipi krilatih levov. Vendar pa so na koncu leve zamenjali mogočni kipi zmajev, ki so sedaj na (preimenovanem) Zmajskem mostu, odmevu dunajske secesije, ena glavnih znamenitosti Ljubljane.

Simbolika zmaja se je postopoma prelevila iz pošasti v zaščitnika mesta Ljubljane, ki pooseblja moč, čuječnost, pogum in modrost. Podobe zmaja so v Ljubljani danes del mestnega izročila in vas spremljajo povsod. Krasijo številne blagovne znamke slovenskih izdelkov in mestno infrastrukturo, med drugim celo pokrove na odtočnih jaških. Vsako zimo v Ljubljani poteka Zmajev karneval in še bi lahko naštevali.

Sicer pa ljubljanska turistična skupnost še zapiše: »Legenda pravi, da naj bi Ljubljano ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Črnega morja v reki Donavo in Savo vse do Ljubljanice. Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živel zmaj. Jazon se je spoprijel z zmajem, ga premagal in ubil«.

Sedaj pa se le sprehodimo po glavnih turističnih značilnostih, znamenitostih bele Ljubljane (včasih je imenovana po tej barvi zaradi svoje značilne, jesensko-zimske megle, vremenarji povprečno beležijo 121 dni megle na leto). Nekatere znamenitosti se bodo nekoliko prepletale v različnih točkah, naj vas to ne zmede. 🙂

1. Stara Ljubljana

Wikipedija o t.i. Stari Ljubljani zapiše: »Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del z mestno hišo, SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi sedež univerze (ob robu srednjeveškega mesta)zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, uršulinske cerkve, stavbe Slovenske filharmonije in Cankarjev dom.

Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po katastrofalnem potresu v 1895, ki je močno poškodovala mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, tokrat s historističnimi palačami in v slogu art nouveauja. Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je oblikoval več mostov, tudi Tromostovje in Narodno in univerzitetno knjižnico«.

Ker je »Stara Ljubljana« s turističnega stališča izredno pomembna, vas bomo po starem delu Ljubljane popeljali s pomočjo natančnih besed, ki jih najdemo na uradni ljubljanski turistični spletni strani, www.visitljubljana.com: »Prešernov trg, srce zgodovinske Ljubljane, se je razvil iz srednjeveškega križišča pred nekdanjim vhodom v obzidano mesto. Na njem so tri med najbolj prepoznavnimi podobami Ljubljane, rožnata fasada Frančiškanske cerkve, spomenik pesniku Francetu Prešernu (eden največjih pesnikov evropske romantike, živel je med letom 1800 in 1849), ter (značilno ljubljansko) Plečnikovo Tromostovje.

Ko prečkate Tromostovje, ste že na glavni tržnici, ki jo je prav tako zgradil Jože Plečnik. Ob petkih tam ne zamudite Odprte kuhne (mojstri kuhinje kuhajo na prostem, na tržnici). V neposredni bližini lahko pogledate še stolnico, glavno ljubljansko cerkev (če bo cerkev slučajno zaprta, radovedno poglejte sama cerkvena vrata, so zelo lepa). Stolnico svetega Nikolaja v Ljubljani so gradili od leta 1701 do leta 1706 po načrtih kapucinskega brata Florencijana in italijanskega umetnika Andrea Pozza.

Od tržnice ni več daleč do znamenitega, že omenjenega, Zmajskega mostu. Velja, da če se niste slikali z zmajem, niste bili zares v Ljubljani. Mestni trg je bil od 12. stoletja naprej eno od središč srednjeveškega mesta. Kasneje so srednjeveške stavbe nadomestile baročne palače, med njimi Mestna hiša (ki pa ravno ne izstopa po čudoviti lepoti). Pred njo stoji lep, znameniti Vodnjak štirih kranjskih rek, delo kiparja Francesca Robbe (zato nemalokrat imenovan tudi Robbov vodnjak).

Od tam vas vodi pot globje v nekdanji srednjeveški del mesta, danes živahen predel, z vrsto kvalitetnih restavracij. Stari trg se nadaljuje v Gornji trg, ki se vzpenja do vznožja Grajskega griča. Od tam se lahko peš povzpnete na Ljubljanski grad. Če pa želite nadaljevati ogled Stare Ljubljane, je čas, da prečkate reko in se podate proti nekdaj ločenemu delu mesta, ki so ga obdali z mestnim obzidjem v 14. stoletju. Uživajte v razgledu s slikovite Križevniške ulice (tam v neposredni bližini Križank, kjer je bilo na prostem odigranih že nešteto odličnih koncertov) .

Na Bregu se lahko spustite na sprehajalno pot, ki poteka ob reki Ljubljanici. Vsekakor se na Novem trgu nekoliko povzpnite do čudovite stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice, ki velja za Plečnikovo najboljšo stvaritev. Mimo Čevljarskega mostu se lahko vrnete proti Prešernovemu trgu ob Ljubljanici, po kateri vozijo turistične ladjice (zelo priporočamo to dokaj kratko vožnjo), pa tudi rekreativci na supih.

Na poti pa vsekakor zavijte še na Kongresni trg, osrednji trg v Ljubljani, kjer so se od Kongresa Svete alianse leta 1821 naprej odvijali najbolj pomembni dogodki v novejši zgodovini. Na njem najdete tudi stavbo Slovenske filharmonije, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1701 in je ena najstarejših na svetu.

Kaj priporočamo po ogledu zgodovinskega središča Ljubljane? Privoščite si koktejl z razgledom na eni od gostinskih teras. Ena od najboljših opcij je vsekakor Nebotičnik, ki je bil v času ko je bil zgrajen, leta 1933, najvišja stavba na Balkanu (še danes terasa Nebotičnika ponuja fantastične razglede po Ljubljani). Na zdravje«.  🙂

Bonus nasvet 1: Nekaj lastnega mnenje smo v preteklih odstavkih zapisali v oklepajih, dodajamo in poudarjamo pa, da je Stara Ljubljana glavna turistična znamenitost celotne Ljubljane. Zato si za to sprehajanje po starem delu Ljubljane vzemite čas, lahko kar nekaj »dolgih ur« (mogoče cel dan?!), splača pa se najeti tudi posebnega turističnega vodiča, ki vam bo z zanosom postregel s številnimi ljubljanskimi zanimivimi dejstvi, informacijami.

Bonus nasvet 2: Med sprehajanjem po Stari Ljubljani priporočamo počitek na slikovitem obrežju Ljubljanice, tam je vrvež ljudi tudi največji. Stara Ljubljana sicer v svojem drobovju, v romantičnih uličicah, skriva številne bare, kavarne in restavracije, kjer se boste tako ali drugače zlahka okrepčali.

Bonus nasvet 3: Decembra, v predbožičnem času, je Stara Ljubljana zares prekrasno okrašena, postavljene so številne stojnice, tematski koncerti so razporejeni po številnih ljubljanskih trgih, razposajeno gnečo ustvarjajo množice veselih ljudi.

Bonus nasvet 4: Stara Ljubljana je tudi izredno romantična. Mesarski most, pri tržnici, je ljubljanski most ljubezni. Poleg srhljivih, a umetniško izjemnih skulptur kiparja Jakova Brdarja, ga krasijo neštete »ljubezenske ključavnice«, s katerimi zaljubljeni pari zaklepajo svojo ljubezen. Nasprotje med Brdarjevimi skulpturami in “ključavnicami ljubezni” daje mostu povsem edinstven značaj.

2. Ljubljanski grad

Ljubljanski grad skrbno čuva Ljubljano, stoji na Grajskem griču že okrog 900 let in je morebiti celo glavna znamenitost Ljubljane?! Vsekakor pa je grad izredno dobro obiskan, »prav vsak turist, ki obišče Ljubljano, obišče tudi Ljubljanski grad«.  🙂

Zakaj? Predvsem zato, ker se z grajskega razglednega stolpa in obzidja ponujajo najlepši razgledi na mesto Ljubljana (in okolico). V grajskih prostorih so na ogled muzejska razstava Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej ter več zgodovinskih prostorov in postavitev, med njimi Kapela Sv. Jurija, Kaznilnica in Virtualni grad.

Na gradu sta tudi dve restavraciji, gostilni pa vinoteka, kavarna in jazz club. Tam je tudi grajska trgovina, kjer boste lahko kupili spominska darila ter spoznali Frederika, grajsko podgano. Ljubljanski grad je sicer redno prizorišče kulturnih prireditev, dogodkov za vso družino, plesnih večerov ter poletnega kina na prostem Film pod zvezdami.

Zgodovina gradu je pestra in osupljiva. Grad je skozi stoletja igral pomembno vlogo in ostal mestni simbol. Na uradni spletni strani www.ljubljanskigrad.si lahko preberemo: »Na zelenem griču sredi mesta je za starodavnim obzidjem bogat svet zgodovinskih, kulturnih in še drugače zabavnih vsebin. Vsakič ko si zaželite biti bližje soncu oziroma kadar potrebujete drugačen pogled na svet, hrano za dušo ali okusen obrok, je pravi trenutek, da se povzpnete na Ljubljanski grad«.

Pogled na zgodovino gradu nam – seveda – omogoča vsevedna wikipedija: Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje utrdbe. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod Spanheimov.

Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja«.

Bonus nasvet 1: Ljubljanski grad je ustvaril povsem nov produkt – voden ogled po imenu “Časovni stroj”, ki nam na simpatičen način prikaže, kako se je Ljubljanski grad razvijal skozi različna zgodovinska obdobja – vse od Emone in do danes. Za voden ogled so na Ljubljanskem gradu izbrali relativno nov koncept in sicer igranih likov, ki nas z oblačili, igro ter besedilom ponesejo daleč v preteklost. “Časovni stroj” je novo doživetje zgodovine. Vstopite v grajski časovni stroj in se pustite odpeljati nekam daleč v preteklost.

Bonus nasvet 2: »Ljubljanski grad predstavlja lahko dostopno in zanimivo družinsko točko. Do njega se lahko pripeljete neposredno z avtom, če pa se radi sprehajate pa vodijo do njega številne poti: po ulici Reber, po Ulici na grad, mimo Stolbe in po Študentovski poti. Poti so dokaj strme, a ne tako zahtevne, da jih nebi mogli prehoditi. Do gradu peš od centra mesta vam vzame približno 15 minut. Poleg poti peš ali z avtom pa se na grad lahko odpravite tudi s kolesom. Če pa si želite bolj turistične poti, pa se lahko do gradu vzpnete z vzpenjačo (zelo priporočamo!), tam v bližini Lutkovnega gledališča Ljubljana, ali pa se popeljete s turističnim vlakcem Urban«, je zapisano na spletni strani www.lepote-slovenije.si.

3. Zelena Ljubljana

Ljubljana velja tudi za eno najbolj zelenih mest na svetu saj naravo najdete že v osrčju mesta, njena okolica pa ponuja bogastvo izletov v naravi, saj pohodne poti prepredajo celotno območje regije. Ponuja vam edinstveno možnost, da se podate na pohod v naravo kar iz mesta. Mreža pohodnih poti se začenja razpredati že v mestnem središču in postaja vse bolj gosto prepredena, ko se pomikamo navzven.

V Ljubljani je mnogo parkov, najpomembnejši je park Tivoli, ki ga je leta 1813 zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, fontane in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in Jakopičev drevored, ki ga je razširil in uredil Plečnik s svojimi pomočniki.

Park Tivoli dopolnjujejo ribnik z velikim otroškim igriščem in botanični park z rastlinjakom, prenovljeno kopališče Ilirija (zgrajeno leta 1929), športna dvorana Tivoli, kjer je svoje osnovno košarkarsko znanje nabiral svetovni mega zvezdnik Luka Dončić (1965; arhitekt Marjan Božič), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt Fedja Košir). Poleg tega so v parku še odprta zunanja igrišča za tenis, košarko, kotalkanje in mini golf ter več manjših okrepčevalnic.

V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: Cekinov in Tivolski grad. V prvem je Muzej novejše zgodovine Slovenije, v drugem Mednarodni grafični likovni center. Pomembno je, da je Park Tivoli, ki ga dopolnjujeta tudi Rožnik in Šišenski hrib, dokaj blizu samemu centru Ljubljane in je torej dokaj »priročen«.

Ostali manjši ljubljanski parki so: Argentinski park/park Ajdovščina, park Zvezda (na Kongresnem trgu), Miklošičev park, Muzejski park, Park Arturo Toscanini, Kodeljevo, Severni mestni park in Šmartinski park.

Posebno zgodbo piše Ljubljanski botanični vrt. Ta se nahaja na Ižanski cesti, deluje pa že od leta 1810 in je najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova ter najstarejši botanični vrt v jugovzhodni Evropi. V vrtu je več kot 5.000 različnih rastlinskih vrst in podvrst, ima pa tudi tropski rastlinjak.

Dodajamo, da je pod Rožnikom, ki je del parka Tivoli, svoje mesto našel simpatičen Ljubljanski živalski vrt. V živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. ZOO Ljubljana je na svoji spletni strani zapisal: »ZOO je privlačna točka družinskih izletov. Je ena vodilnih domačih turističnih ustanov poleg Blejskega jezera in Ljubljanskega gradu ter Postojnske jame, vendar tu prevladujejo predvsem tuji turisti. Za domače turiste je ZOO Ljubljana vodilna turistična destinacija«.

Ljubljanska turistična skupnost poudarja: »Organizacija European Best Destinations, ki je del mreže Evropskih destinacij odličnosti (EDEN) in si prizadeva za razvoj trajnostnega turizma v Evropi, je razglasila dvajset evropskih prestolnic, ki so jim podelili naziv »European Best Green Capitals«. Na lestvici, ki jo je žirija oblikovala že šesto leto zapovrstjo, je Ljubljana leta 2021 zasedla zavidljivo prvo mesto.

Žirijo so prepričali kakovost ljubljanskega zraka in vode, obsežne zelene površine na prebivalca, urejenost javnega prevoza in kolesarskih poti, naravni turizem in možnost aktivnih počitnic. Med glavnimi prednostmi je trajnostna usmerjenost ljubljanske regije kot turistične destinacije«. Pohvalno, kajne?! 🙂

Bonus nasvet 1: Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane. Golovec predstavlja nadaljevanje Rožnika in Grajskega griča, njegov najvišji vrh je Mazovnik (450 m), razprostira se na 650 hektarjih. Golovec obiskujejo predvsem tekači, pohodniki, sprehajalci psov, družine, gorski kolesarji. Mestni gozd Golovec velja za rekreacijsko in sprehajalno območje Ljubljančanov. Dodatek: Pod Golovcem teče Pot spominov in tovarištva, ki je speljana je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno (med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945) s strani Italijanov in Nemcev omejevala mesto Ljubljana.

Bonus nasvet 2: Ljubljančani zelo radi hodijo tudi na nekoliko bolj oddaljeno Šmarno goro. Šmarna gora je sicer 669 metrov visok vrh, ki se nahaja severozahodno od glavnega mesta Slovenije. Z vrha Šmarne gore, na katerem se nahaja gostinski lokal ter cerkev, se nam odpre lep razgled na Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp.

Bonus nasvet 3: Si želite ogledati vrhunsko športno prireditev? Verjetno se boste morali odpeljati do Stožic. Celoten kompleks zajema nogometni stadion za 16.000 gledalcev (tam igra ljubljanska Olimpija, večinoma pa tudi slovenska nogometna reprezentanca) pa tudi večnamensko športno dvorano za 12.000 gledalcev, ki lahko kaj hitro postane veseljaško koncertno prizorišče.

4. Umetnost in kultura, doživetja v Ljubljani

Privoščite si kulturni oddih v kreativnem mestu z živahnim življenjskim slogom. Ljubljana je prepoznavna kulturna, umetniška, festivalska in doživljajska prestolnica v Evropi. Poznana je po živahnem kulturnem dogajanju, sodobni ustvarjalnosti, kakovostnem življenjskem slogu in vzdušju, ki ga zlepa ne pozabiš.

Oglejte si zgodovinske znamenitosti: Plečnikovo Ljubljano, ki se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja, Ljubljanski grad z bogato, 900 let staro zgodovino, največjo zbirko slovenske umetnosti v Narodni galeriji, najstarejše glasbilo na svetu v Narodnem muzeju in najstarejše leseno kolo z osjo v Mestnem muzeju Ljubljana, čudovita je prenovljena Cukrarna, poln energij je Center Rog. Pričakujejo vas galerije in drugi muzeji, turisti se izredno radi zabavajo v franšizni Hiši iluzij (več o projektu na povezavi z naslovom Muzej iluzij, zabava za vse generacije).

Doživite pristni stik z destinacijo in spoznajte festivalsko mesto – doživetja življenjskega sloga, običajev, folklore, uličnega gledališča in klasične glasbe. Dogajanje v središču mesta vsako leto odpre Junij v Ljubljani, sklenejo ga Noči v stari Ljubljani. V okviru Poletja v stari Ljubljani se odvijajo jazz spektakli in koncerti stare glasbe na prostem. Festival uličnih gledališč Ana Desetnica pa za nekaj dni spremeni ulice Ljubljane v pravi oder.

Sicer lahko na spletni strani www.festivalljubljana.si beremo: »Iz ljubezni do ljubljene Ljubljane se je rodila lepa misel: predahniti slovensko prestolnico s poletnimi kulturnimi in umetniškimi prireditvami, ki naj proslavijo njeno ime po evropskem kulturnem svetu; preoblikovati jo v pomembno festivalno prireditveno in splošno kulturno žarišče. Od nekod se je utrinjal božajoč sen: Ljubljana naj bi postala Salzburg, Verona, Bayreuth, Edinburg na evropskem jugovzhodu.« Tako je leta 1972 zapisal dr. Fran Vatovec, pobudnik za ustanovitev ljubljanskega poletnega festivala.

Spustite se tudi v raziskovanje urbanih sosesk, ulične kulture in avantgardnih prostorov ter spoznajte lokalno prebivalstvo. Obiščite kulturni center Metelkova, center sodobnih uprizoritvenih umetnosti Španski borci, sprehodite so po eni najstarejših ljubljanskih ulic, Križevniški ulici in obiščite bogato kulturno, kulinarično, rokodelsko četrt Soteska ali Kino Šiška – center urbane kulture.

Bonus nasvet 1: Slovenska wikipedija piše: »V Ljubljani deluje 15 muzejev, 41 galerij, 11 gledališč ter 4 profesionalni orkestri in več kinodvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke Narodni, Prirodoslovni, Etnografski in Muzej novejše zgodovine in železniški. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. Bolšji sejem je vsako nedeljo v starem mestnem jedru. Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov«. Mislim, da si tokrat ne želite našega nasveta, raje se potrudite in si zanimiv kulturni dogodek – po svoji lastni želji – izberite kar sami. 🙂

5. Kulinarična Ljubljana

»Ljubljana ljubi hrano! In dobro vino. To boste hitro ugotovili ob obisku živahnih stojnic na ljubljanski tržnici ali v številnih sodobnih urbanih bistrojih, tradicionalnih gostilnah in vrhunskih restavracijah. Ljubljana je svet v malem in kulinaričnim (avan)turistom ponuja raznoliko in barvito ponudbo za vse okuse in vsak žep. Če iščete pristno domačo kuhinjo ali visoko kulinariko, trendovski brunch ali klasičen zajtrk, romantičen kotiček ali prostor za živahen večer s prijatelji, ste na pravem mestu. Ljubljanska kulinarična scena je takšna kot Ljubljana sama – starodavna in mladostna, uglajena in razposajena, domačna in svetovljanska.«

Tako zapiše Javni zavod Turizem Ljubljana in še kako ima prav. Ljubljanski turistični delavci izpostavljajo še: »Gastronomski turizem je že leta močan motiv prihoda domačih in tujih obiskovalcev. Ljubljana privablja zahtevne goste, t. i. kulturne turiste, ki kulinarike ne ločujejo od kulture in drugih doživetij. Gre za to, da je kulinarična ponudba del doživetja, ne pa sama sebi namen. Kulinarika prežema vse, kar lahko v Ljubljani doživimo, tako rekoč Ljubljana sama je kulinarična zgodba, o tem pričajo tudi številne uvrstitev Ljubljane med najboljše kulinarične destinacije sveta«.

Etnolog Janez Bogataj je za časopis Delo dejal: »Ljubljana oziroma Slovenija v celoti je kulinarična destinacija predvsem zaradi velike različnosti. Temu botruje predvsem geografska lega na stičišču evropskega, alpskega, mediteranskega, kraškega in panonskega prostora, kar je skozi stoletja vplivalo na razvoj in oblikovanje specifičnih kulturnih in življenjskih slogov. Tako ima zdaj Slovenija 24 gastronomskih regij, 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač ter tri vinorodne dežele«.

Slovenski turistični portal www.slovenia.info navaja: »Slovenija je »must go« kulinarična destinacija. Slovenska gastronomija sodi po svoji vrhunskosti v sam svetovni vrh. To dokazuje tudi prisotnost vodnika Michelin, ki vstopa zgolj na destinacije z razvito prepoznavno gastronomijo, katere ponudba je konsistentna v kakovosti in vrhunskosti. Za to so zaslužni predvsem izjemni kuharski mojstri in mojstrice in njihove ekipe, ki z izjemno kreativnostjo, prizadevnostjo in trdim delom skrbijo za personalizirana kulinarična doživetja svojih gostov. Pri tem se opirajo na žlahtno tradicijo, ki črpa iz zakladov neokrnjene narave, s katero po načelih trajnosti sobivajo številni pridelovalci različnih visoko kakovostih surovin in vinarji«.

Vsekakor je treba dodatno poudariti: Leta 2023 je bilo v sloviti Michelinov vodnik uvrščenih 59 slovenskih restavracij. S kar tremi Michelinovimi zvezdicami se lahko v letu 2023 pohvali Hiša Franko chefinje Ane Roš, ki je tako postala prva slovenska restavracija s tremi zvezdicami (njena Hiša Franko v Kobaridu, toda slavna kuharica razvija kulinarične projekte tudi v sami slovenski prestolnici, v Ljubljani.

Posebej opozarjamo na ljubljansko Odprto kuhno. To je gurmanska kulinarična tržnica, ki ob petkih na Pogačarjev trg v Ljubljani (nekajkrat letno pa tudi v središča drugih slovenskih mest) prinaša dobrote najboljših obedovalnic z vseh koncev dežele. Sprehod med stojnicami na ljubljanski tržnici očara s čudovito barvito mešanico jedi in pijač. Od tu zadiši po domači kuhi, drugod se oči napasejo na sodobni kulinarični mojstrovini, korak kasneje se iz razgrete ponve zasliši cvrčanje svežih sestavin – Odprta kuhna je zagotovo užitek za vse čute in okuse.

»Petek je v prestolnici dan, ko se med odmorom za kosilo, po šoli ali službi, ali pa na večerni zmenek odpravimo na Pogačarjev trg, kjer med stojnicami raziskujemo vonje in okuse od blizu in daleč ter nazdravimo začetku vikenda. Najbolj priljubljena kulinarična tržnica pri nas, na kateri se predstavljajo slovenske restavracije, je idealna priložnost za razširjanje kulinaričnih obzorij, odkrivanje gastronomskih trendov ali obujanje spominov na babičino kuhinjo«, pa je poznavalsko zapisal kulinarični portal www.gourmet-lj.si.

Poleg tega Turizem Ljubljana vsako leto organizira kulinarični festival November Gourmet Ljubljana, v sklopu katerega se zvrstijo raznovrstne prireditve, katerih rdeča nit sta dobra hrana in vino. Gre za večletni trajnostni projekt, ki izpostavlja pomembnost lokalne avtohtone kulinarike, kratkih dobavnih verig, razvoja kulinarične identitete Ljubljane. Ob tem ne gre prezreti niti Ljubljanske vinske poti in Slovenskega festivala vin. Vsak torek, sredo in petek nudimo še kulinarično vodenje po ljubljanski tržnici, ki smo ga poimenovali Dobimo se na plac!,” se mudijo naštevati na Mestni občini Ljubljana. Lokalno kulinariko in lokalno pridelano hrano spodbujajo še z Ljubljanskim zajtrkom in Okusi Ljubljane.

Bonus nasvet 1: V tem članku vas ne bomo vodili v najboljše in najbolj slovite ljubljanske restavracije. Dejstvo je, da je v Ljubljani zares lepo število restavracij, ki ponujajo odlično gastronomsko doživetje. Opozarjamo pa, da znajo biti nekatere restavracije »dokaj drage«, zato priporočamo nekoliko več brskanja po internetu, še bolje pa je, če za nasvet pri izbiri ustrezne gostilne ali restavracije poprosite kar domačine. Verjamemo, da vam bodo prijazno pomagali pri izbiri.

Počasi bo treba zaključiti s tem (pre)dolgim člankom. Ampak kaj, ko ima Ljubljana turistom ogromno za ponuditi. V tem osnovnem članku smo se sprehodili med glavnimi, TOP, turističnimi znamenitostmi in značilnostmi Ljubljane, zagotovo bomo kakšne dodatne ljubljanske turistične sladkorčke objavili v prihodnjih mesecih in letih.

In kaj napisati za sam zaključek? Izpostaviti, da je Ljubljana, očarljiva prestolnica Slovenije, leta 2023 prejemnica prestižnega naziva Najboljše evropsko mesto za krajše oddihe (European Best City Break) s strani organizacije European Best Destinations, vodilne spletne strani (www.europeanbestdestinations.com), ki se posveča promociji kulture in turizma v Evropi. Naziv je potrditev izjemne privlačnosti Ljubljane in njene edinstvenosti kot vrhunske destinacije za popotnike, ki si želijo nepozabnih mestnih doživetij.

Rezultati kažejo, da se Ljubljana postavlja ob bok najbolj trendovskim evropskim destinacijam. Naziv Najboljše evropsko mesto za krajše oddihe bo Ljubljana obdržala tudi v letu 2024. Maximilien Lejeune, direktor organizacije European Best Destinations, ni presenečen nad rezultatom, saj je Ljubljana že dokazala svojo privlačnost z nazivom Najboljša evropska destinacija leta 2022, za katerega je prejela glasove rekordnega števila popotnikov izven Slovenije.

Ljubljana je “trendovska, a varna destinacija, kjer se vsak počuti dobrodošlega. Je odprto, družinam prijazno in zeleno kulturno središče, o katerem vsi sanjajo, da bi ga obiskali,” pravi Maximilien Lejeune. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, pa ponosno zaključuje: »V Ljubljani si bomo še naprej prizadevali zagotavljati vrhunsko kakovost, gostoljubnost in edinstvenost, da bi vsak obiskovalec doživel neponovljive trenutke v našem mestu. Priznanja in nagrade nas navdihujejo in motivirajo, da nadaljujemo naše poslanstvo – ustvarjati nepozabne trenutke in pustiti trajen vtis v srcih naših obiskovalcev«.

Ps. Za pomoč pri pripravi članka in za nekatere fotografije se iskreno zahvaljujemo Javnemu zavodu Turizem Ljubljana, spletna stran www.visitljubljana.com, in fotografom: Dunja Wedam, Blaž Pogačar, Luka Esenko. Fotografije nam je v objavo odstopila tudi Slovenska turistična organizacija, najdemo jo na spletnem naslovu www.slovenia.info ter za njo fotografi: Mankica Kranjec, Dražen Štader, Jošt Gantar, Miran Kambic, Coppo Di Marco, Dean Dubokovič, James Relf Dyer, Nikola Jurišič, Teddy Vernuil, Jacob Riglin).