Compare Listings

Muzej iluzij: ideja, ki je osvojila svet

Muzej iluzij, zabava za vse generacije

Muzej iluzij je v vseh pogledih muzej enaindvajsetega stoletja. Muzej iluzij (v Zagrebu) predstavlja in nudi interaktivno, izobraževalno, živahno in zabavno izkušnjo za vse starostne skupine. Vendar muzej iluzij v Zagrebu ni edini takšen na svetu (je pa prvi v seriji!), do sedaj je širom zemeljske krogle, po uspešnem franšiznem modelu, zraslo že na desetine »hčerinskih zagrebških« muzejev iluzij. Da, prav ste prebrali, na desetine!

Muzej iluzij, zabava za vse generacije

Toda v zagrebškem muzeju iluzij, kjer se je začela ta nadvse uspešna poslovna zgodba, imajo še mnogo večje načrte. Poglejmo pravljično muzealsko zgodbo iz Zagreba nekoliko pobliže, podrobneje.

Za začetek povejmo, da muzeje iluzij, pa kjerkoli so že postavljeni, mediji obožujejo. Danas.rs npr. navede: »Fascinantni svet iluzij je zasnovan tako, da obiskovalcem omaje zaupanje v lastne čute in zaznavanje, zato je to prostor, ki prinaša zabavo vsem generacijam: otrokom, staršem, parom, starim staršem«.

Slovenski Žurnal zapiše: »Bogastvo razstavnih predmetov, atraktivne prevare in sobe muzeja iluzij bodo obiskovalce naučile tudi nekaj o vidu, percepciji, delovanju možganov in znanosti, ki se skriva za svetom iluzij, da bi dojeli zakaj oči vidijo stvari, ki jih razum ne dojame«.

Dnevnik iz Ljubljane: »Muzej iluzij je k razkrivanju optičnih prevar, reševanju logičnih ugank in raziskovanju delovanja človeških možganov v dveh tednih od odprtja privabil že več kot tisoč obiskovalcev. Ti se na pohod niso podali s spoštljivo tišino, temveč s smehom in vzkliki presenečenja.

Privredni.hr se čudi takole: »V svetu zabavnih in fascinantnih trikov lahko vsakdo, od majhnih do velikih, ugotovi, zakaj vidimo stvari, ki jih naši možgani ne morejo razumeti. Lahko se veliko naučimo o perspektivi, optičnih iluzijah in čudežih znanosti in delovanju človeških možganov«.

Edicija Mična, ki je del Slovenskih novic, ima o muzeju iluzij naslednje uvodne pohvalne besede: » … kreativni prostor iluzij, kjer je fotografiranje in testiranje instalacij povsem dovoljeno. Pa tudi glasnega smeha vam nihče ne bo očital«.

Na destninacija.net ob odprtju Muzeja iluzij v Ljubljani poudarijo: »Čeprav je Muzej iluzij svoja vrata odprl šele septembra lani (opomba, leta 2016), se na TriAdvisorju pojavlja med najbolj obiskanimi in zaželenimi destinacijami v Ljubljani, med muzeji je celo na prvem mestu. Takšen uspeh je najbrž rezultat drugačnega pristopa, ki ga muzej ponuja na sprehodu skozi svet iluzij. Gre namreč za muzej zabavnih in poučnih doživetij, kjer preizkušate meje svojega zaznavanja. Iluzije vam omogočijo drugačno doživetje prostora in vsega, kar mislite, da veste o njem«.

Teh medijskih pohval muzeja iluzij oziroma – bodimo natančni – številnih muzejev iluzij po vsem svetu, seveda pa tudi iskrenega občudovanja in radostnih občutkov samih obiskovalcev, se je nabralo že nešteto. V čem je trik, kakšna je formula uspeha.

Odgovor so nam poslali kar iz Zagreba, od tam, kjer se je vse skupaj tudi začelo: “Mislim, da je odgovor na to vprašanje v naših prizadevanjih, da se oddaljimo od klasične vrste muzeja. Takšnega, kjer vstopiš v muzej in moraš biti v popolni tišini. Edino, kar slišiš, je parket, ki škripa, sledi pa dolgočasno opazovanje muzealskih eksponatov, ki niso več zanimivi nikomur.

V Muzeju iluzij poskušamo z nekim novim konceptom muzeja, kjer človek svobodno vriska in kriči, dokler se seveda nič ne zlomi, da bi ljudi spodbudil k svobodnemu izražanju svojih občutkov. Muzej iluzij je nov tip muzeja, kjer ste povezani s svetom.”

Prvi muzej iluzij, torej tistega v Zagrebu, sta tam nekje leta 2013 sanjala in zasnovala Roko Živković (danes skrbi predvsem za tehnični del poslovanja) in Tomislav Pamuković (čez ima marketing, web, reklamne dogodke), prijatelja in – seveda kasneje – tudi poslovna partnerja.

O tistem »začetnem »obdobju sta povedala naslednje: »Zagreb je v zadnjih letih postal pravo turistično mesto in razmišljali smo o tem, kaj bi lahko ponudili, da bi bili kombinacija, spoj zanimivega, ustvarjalnega in poučnega.

Zelo nam je bila všeč oddaja Brain Games na National Geographicu, ki je preizkusila in pokazala vse sposobnosti in možnosti možganov. Del ideje izhaja od tam. Pri tem smo veliko potovali, zbirali ideje z različnih koncev sveta in na koncu prišli na idejo o – muzeju iluzij. Cilj je bil ponuditi Zagrebu nekaj novega in izvirnega, prostor, ki bo združeval zabavo in izobraževanje, izjemno storitev, preizpraševal videno ter dal interaktivno noto in fotogenično kuliso.«

Po dveh letih mukotrpnega dela ob vsaki prosti minuti (tako Roko kot Tomislav sta imela zahtevni in odgovorni službi), kreditih, težkih bitkah s številnimi obrtniki, lovljenju časovnih terminov, preskakovanju vseh administrativnih zaprek, pa vendar z neizmerno pomočjo družine in prijateljev, je Muzej iluzij Zagreb leta 2015 odprl svoja vrata. In hipoma postal muzejska uspešnica, najbolj uspešen in obiskan muzej v Zagrebu. Slične uspehe pa njegove franšizne poslovalnice dosegajo tudi drugod po svetu.

Do sedaj so odprli (ali pa jih bodo prav kmalu) že na desetine (franšiznih) muzejev iluzij, v teh mestih: Zagreb, Zadar – klik na Intervju: Paolo Tičina (Muzej iluzij Zadar) -, Split, Ljubljana, Beograd, Budimpešta, Dunaj, Atlanta, Atene, Austin, Boston, Bruselj, Busan, Cairo, Charlotte, Chicago, Dallas, Denver, Doha, Dubai, Dublin, Hamburg, Houston, Istanbul, Kansas City, Kuala Lumpur, London, Lyon, Maastricht, Madrid, Manchester, Marseille, Melbourne, Milan, Nashville, New Delhi, New York, Orlando, Pariz, Philadelphija, Phoenix, Riyad, Seattle, Sevilja, Šanghaj, Stuttgart, Sydney, Taichung, Tbilisi, Tel Aviv, Solun, Toronto, Valencija in Washington.

Kot poudarjajo ustvarjalci muzeja iluzij, je koncept »edutainment« (učenje z zabavo) končno deležen pozornosti, ki si jo zasluži, predvsem pri pristopu do otrok in mladostnikov, saj se je najlažje naučiti in sprejeti nove informacije, ko se imaš lepo. Poleg tega je muzejska vsebina muzeja iluzij dostopna in primerna za vse generacije.

Franšiza je urejena tako, da je celotna zgodba zasnovana in usklajena iz Zagreba, od zasnove vsakega muzeja do spletne strani. Arhitekt Sven Franc iz podjetja Dva kvadrata oblikuje eksponate in jih tudi izdeluje z lokalnimi podizvajalci, Sven je z Jasmino Frinčić tudi  arhitekt muzejev, za dizajn pa je zadolžen že večkrat nagrajeni Dragan Vejnović.

Nove muzejske eksponate nekaj mesecev vedno testirajo v zagrebškem muzeju, nato pa jih pošljejo drugim hčerinskim muzejem po svetu. »Našim partnerjem v franšizi zagotavljamo vsa znanja in rešitve, od iskanja lokacije, postavitve muzeja, trženja in izobraževanja zaposlenih«, poudarijo na centrali v Zagrebu.

Muzeji iluzij se torej razmnožujejo kot gobe po dežju. Ko boste prebrali ta tekst, bodo mogoče odprt že kakšen nov muzej iluzij … Kaj skrivajo sobe muzejev iluzij, da so ti tako popularni?

Za začetek poglejmo, kako nam pojem »iluzija« razloži wikipedija: »Iluzíja (latinsko illusio – utvara, samoprevara, slepilo) je popačenje čutnega zaznavanja. Vsako človeško čutilo lahko zapeljejo iluzije, najbolj znane pa so optične iluzije. Nekatere iluzije so subjektivne. Različni ljudje zaznavajo iluzije različno ali pa tudi sploh ne«

Sicer pa ima vsak muzej iluzij vsaj 40 zanimivih instalacij (ponavadi tam okrog 70), številne uganke, stereograme, holograme, kalejdoskop in optične iluzije, ob katerih se boste vprašali o vsakdanjih in manj vsakdanjih stvareh, za katere ste bili do sedaj sicer prepričani, da o njih veste že vse.

Naključno se sprehodimo »čez« nekatere najbolj pogoste in zanimive inštalacije/sobe muzeja iluzij.

Iluzija stola: Neverjetno je, kako zelo je zaznana velikost osebe, ki jo gledamo, odvisna od konteksta, ki ga predlagajo predmeti okoli njega. Raziščite zakone zaznavanja – igrajte se z vlogami in razmerji veličine v kontekstu iluzije stola. Kalejdoskop: Svet kalejdoskopov je bil že od nekdaj pisan in spremenljiv, tu pa so ta optični instrument spremenili v eno svojih najljubših igrač: namesto pisanih papirčkov in perlic, igrive vzorce ustvarjajo obiskovalci sami.

Optične iluzije: »Zmedene slike« izvajajo trike pred vašimi očmi, zmedejo pa tudi vaše možgane. Optične iluzije so opomnik na dejstvo, da so človeški čuti nepopolni, naše domneve o vizualnem svetu pa so zelo pogosto izkrivljene. Hologrami: Holograme, čudovite slike, ki ustvarjajo iluzijo tridimenzionalnosti, je mogoče videti v njihovi preprosti obliki na bankovcih in kreditnih karticah. Toda v Muzeju iluzij lahko najdete hologramske portrete, horror-grame in slike, ki se pred vašimi očmi spreminjajo, pojavljajo in izginjajo.

Iluzija poglobljenega obraza: Potreba po prepoznavanju obraza je v človeku tako globoko zakoreninjena, da bomo zapolnili skoraj vsako vrzel v tem, kar gledamo, da bi videli obraz. Ta iluzija vam to omogoča. Miza klonov: Ta iluzija ponuja priložnost, da sedite za mizo sami s seboj. Kar je videti kot običajna velika okrogla miza, je pravzaprav krožni rez, ki se odraža pod kotom 60 stopinj v polnem krogu. Ko boste sedeli za mizo, vas bo obkrožalo kar pet vaših klonov.

Goljufivi prstan: Ko se obroči sprožijo, ustvarijo občutek gibanja teh sicer statičnih predmetov in ustvarijo iluzijo, da se dva obroča vrtita po eliptični poti drug na drugem. Na koncu njuno gibanje spominja na dva kovanca, ki se zavrtita, preden padeta na tla.

Glava na pladnju: Doživite iluzijo skritega telesa – ne boste poškodovani in imeli se boste dobro. Namreč skozi prehod prideš do škatle, ki ima na vrhu luknjo, skozi katero potisneš glavo. Tisti, ki te čakajo pred eksponati, bodo dejansko videli tvojo glavo na krožniku oz. pladnju.

Gramofoni: Ta optična iluzija je sestavljena iz dveh gramofonov, ki med obračanjem ustvarjata očarljivo, vendar hipnotično iluzijo. Zavrtelo se vam bo v glavi. Luknja brez dna: Veliko stvari v življenju primerjamo z luknjo brez dna, ki pa je nikoli ne vidimo, ugledamo. V Muzeju iluzij bodo to krivico popravili.

Soba ogledal: Ali veste, kje zabavi in ​​čudenju ni konca? V sobi ogledal. Izmenična postavitev mnogoterih ogledal na celotni višini sten ustvarja premikajočemu se obiskovalcu iluzijo neskončnosti prostora oz. sobe. Obrnjena soba: Ste pripravljeni korenito spremeniti svoj pogled na svet za kar 90 stopinj? Če je tako, potem je obrnjena soba pravi kraj za vas. Fotografirajte v neverjetnih pozah, meja pa je le vaša domišljija.

Antigravitacijska soba: Ta soba bo zmedla tudi tiste, ki verjamejo v zakone fizike, saj se vaši možgani in oči poskušajo dogovoriti, ali stojite na ravni ali nagnjeni površini. Ne verjamete? Morate doživeti! Amesova soba: V enem kotu sobe stoji velikan, v drugem majhen škrat – doživite, kako se obiskovalec pred vašimi očmi krči in povečuje po le nekaj korakih po tej neverjetni sobi iluzij. Na videz povsem običajna soba je pravzaprav mojstrsko popačena, da bi gledalcu omogočila osupljivo zaznavno izkušnjo.

Poleg številnih iluzij, ki vas bodo ustavljale in navduševale na poti skozi muzej, boste ob koncu prišli v pametno igralnico, kjer se lahko obiskovalci vseh starosti igrajo, tekmujejo in učijo. Igralnica spodbuja učenje in zabavo s t.i. konceptom “dilemma games“, lesenimi ugankami in igrami, ki spodbujajo kognitivne sposobnosti in spremenijo igralnico v pravi fitnes za možgane: uganke, nemogoči vozli in triki vas bodo – ob smehu – spravljali ob pamet.

Seveda lahko kakšno »zagonetno didaktično igračko« odnesete tudi domov, vsak muzej iluzij ima ponavadi majhno, toda čudovito prodajalno igračk in spominkov.

Že napisano ponuja takojšnje odgovore, zakaj nam je muzej iluzij tako všeč: 1) Za popolno muzealsko izkušnjo se moramo pošteno potruditi; 2) Raziskovanje muzeja in preizkušanje instalacij je enako zanimivo za mlade kot stare; 3) Skozi muzej se boste »prebili« že v slabi uri (vztrajni veseljaki pa se v muzeju smejijo mnogo več časa); 4) Muzej (z igralnico) ponuja dodatne vsebine, ki nam veselo »kravžljajo možgane in varajo čutne zaznave«.

Urška Humar, vodja muzeja iluzij v Ljubljani, je dodala: »Povratne informacije tako domačih kot tujih gostov so res odlične, predvsem polne vtisov, novih izzivov, idej kako naprej. Goste navdušujejo konkretna vsebina, jasnost in zabavnost informacij, možnost sprostitve in poučnega na enem mestu, možnost teambuildingov, podjetniških srečanj…«

Muzej iluzij Zagreb je tudi prostor, kjer obiskovalci že od leta 2015 let raziskujejo, se učijo, sodelujejo na raznolikih delavnicah in predavanjih, se zabavajo na poslovnih zabavah in rojstnih dnevih, kjer se predstavljajo novi izdelki, odkrivajo marsikateri novi literarni naslovi, organizirajo dogodki brez primere.

Iz muzeja iluzij zmeraj odideš bogatejši, pa naj bo to v zanimivih izkušnjah, informacijah in znanju, z lepimi fotografijami in želji po ponovitvi te izkušnje.

Koncept »edutainmenta«, torej kombinacija izobraževanja in zabave, interaktivnosti prostora in vrhunske skrbi za končnega uporabnika, umešča Muzej iluzij Zagreb v sam vrh zagrebške kulturno-zabavne ponudbe.

Tudi v vseh prihodnjih letih bo Muzej iluzije Zagreb odlična platforma za posredovanje dobrih sporočil, vseh vrst umetnosti, pametnih in zabavnih umetniških podvigov, vse z željo po oblikovanju novih generacij v zelo »kulturnem duhu«.

Skratka, muzej iluzij, ne glede na to, v katerem mestu je postavljen, kmalu po odprtju skorajda zagotovo postane ena najbolj atraktivnih mestnih točk. Muzej iluzij radi obiščejo domačini, zelo pritegne pa tudi številne turiste, dobesedno obožujejo ga tudi vplivneži socialnih omrežij, vlogerji, blogerji, slavni (glej fotografije!), fotografije (s »selfiji« vred) se štejejo v stotinah.

Turistični zavod Zagreb takole reklamira Muzej iluzij: »Ni si treba predstavljati nemogočega, samo pridite v Muzej iluzij.«

Se bo razvoj projekta »muzej iluzij«, v katerega številni zunanji opazovalci dolgo niso verjeli, sploh kdaj ustavil? Dvomimo, kajti podjetje Metamorfoza, pod katerim se je vse od začetka razvijal projekt muzej iluzij in ki je bilo nekaj let v 100-odstotni lasti Roka Živkovića in Tomislava Pamukovića, je leta 2021 dokapitaliziral nov strateški partner – INVERA Equity Partners (IEP), družba za upravljanje delniških skladov.

Skupaj napovedujejo tudi nove, tudi mnogo večje, projekte (sami so jih imenovali »muzeje večjih formatov«). V imenu uredništva www.pag.si lahko zapišem le: komaj čakamo, komaj čakamo. 🙂

Ps. Za fotografije se uredništvo www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, zahvaljuje Muzejem iluzij v Zagrebu, Zadru in Ljubljani.

Sorodni članki

Hrvaški pomorski muzej Split

Hrvaški pomorski muzej Split (hrvaško: Hrvatski pomorski muzej Split) je specializirana znanstvena ustanova, ki raziskuje, zbira, ohranja, varuje in obnavlja ter predstavlja pomorsko dediščino. Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje pa jo zunanja zbirka.

Nadaljujte z branjem

Museum of Hum Aura

Museum of Hum Aura je muzej starih obrti s kar 1500 eksponati, ki prikazujejo običaje in tradicijo, preteklost Istre. Kakor razkriva že njegovo ime, je Museum of Hum Aura postavljen v istrskem Humu, ki se hvali z nazivom najmanjšega mesta na svetu.

Nadaljujte z branjem

Velike zveri v Stari Sušici

V Stari Sušici, tam v zelenem srcu Hrvaške, v Gorskem kotarju, je od leta 2021 na ogled svojevrsten turistični sladkorček: »Centar za posjetitelje o velikim zvijerima« (slovensko: Center za obiskovalce o velikih zvereh, mogoče bi bilo lepše Center za velike zveri?!). Center je zasnovan kot prostor, ki obiskovalcem na inovativen in zanimiv način približa posebnosti in vrednote ohranjenega območja Gorskega kotarja, kjer živijo mogočni medvedi, volkovi in risi.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.