Trajekt + trajekta + trajekti = Jadrolinija

Trajekt oziroma trajekte, njihove vozne rede in cenike najdete, možno pa je tudi kupiti karto za trajekt »online«, če le »kliknete« na osnovno spletno stran Jadrolinije: https://www.jadrolinija.hr/.

Hrvaška ladijska družba Jadrolinija je prav tako pripravila aplikacijo za mobilne telefone mJadrolinija, ki omogoča nakup ladijskih vozovnic na spletu.  Aplikacijo Jadrolinija si lahko, kakor tudi veliko večino ostalih, naložite v Google Play – Android in na App Store. Seveda lahko karto za trajekt kupite tudi pri številnih agencijah oz. na številnih prodajnih mestih, glej: https://www.jadrolinija.hr/prodajna-mjesta/hrvatska. Tako, objavili smo informacije, ki so »najvažnejše«, sedaj pa gremo lagodno, skorajda po dopustniško, naprej. 🙂

»Trajékt je vodno plovilo, ki je namenjeno predvsem prevozu potnikov in vozil. Razdeljen je na več palub. Garaža je prostor, kjer so med vožnjo parkirana vozila, ki se na trajekt vkrcajo preko pristajalne rampe. Potniki se v času plovbe zadržujejo v salonu ali v kabinah, aviosedežih, restavraciji, barih. Trajekti so različnih velikosti, od majhnih za do petdeset avtomobilov, do velikih za več sto avtomobilov«.

Tako trajekt, na dokaj kratko, opiše slovenska wikipedija. Toda trajekt je mnogo več od tega. Za domačine, tiste, ki živijo na samih otokih, so trajekti »žila življenja«, saj jim le trajekti – s svojo velikostjo in zmogljivostjo prevoza tudi najtežjega tovora – omogočajo dokaj normalno življenje. Za nas, dopustnike, pa trajekt neredko pomeni ultimativno prevozno sredstvo do počitniškega raja. Ko se znajdemo na trajektu, se namreč – dobro zavemo, da se bomo znašli na naši turistični destinaciji, ki smo jo sanjali skorajda celo dolgo leto dni.

Prav zaradi tega bomo tokratni prispevek namenili Jadroliniji. Jadrolinija je hrvaško ladjarsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Sedež podjetja je v prekrasni palači Jadran v pristaniški Reki (o njej bomo posebej spisali nekaj dodatnih odstavkov). Podjetje Jadrolinija se ukvarja z ladijskim in trajektnim prevozom ljudi in vozil s hrvaške celine na otoke, med otoki in preko Jadranskega morja do Italije. Poglejmo pot Jadrolinije nekoliko podrobneje.

Jadrolinija, (hrvaška) nacionalna ladjarska družba s 75-letno tradicijo (v času objave tega prispevka), je bila namreč ustanovljena leta 1947 na Reki in je od leta 1872 naslednica različnih združenj malih obalnih ladjarjev.

Hrvaška wikipedija npr. navaja, da so se leta 1922, na pobudo države SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) in kot pogoj za pridobitev subvencije, paroplovne družbe Jadranska plovidba (Sušak), Delniško paroplovno podjetje Oceanija (Trst), Avstro-hrvaško paroplovno podjetje (Punat), Obalna paroplovitba društvo s.o.j. (Dubrovnik), Parobrodarsko društvo na dionice (Split) in Hrvatsko parobrodarsko društvo na dionice (Senj) združile v Jadransko plovidbo d.d. na Sušaku. Novo podjetje je imelo takrat 79 ladij, 17 let pozneje, leta 1939, pa 55 ladij.

Jadranska plovidba d.d. s Sušaka je med drugo svetovno vojno izgubila 41 ladij s skupno tonažo 18.638 BRT, konec vojne je podjetje dočakalo le s trinajstimi ladjami. Med  njimi je najbolj znan parnik Bakar, ki je v času italijanske okupacije vozil med Splitom, Visom in Lastovim. Z odlokom vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije 20. januarja 1947 so bile ustanovljene štiri pomorske družbe, med njimi tudi Jadranska linijska plovidba (Jadrolinija), ki ji je bilo dodeljenih 41 ladij, vendar je bilo treba večino šele izvleči iz morja (!?!) in usposobiti za samo plovbo.

Od prevzetih ladij je bilo sposobnih pluti 27 parnikov in 2 motorna čolna. Konec leta 1947 je floto sestavljalo 40 ladij (vendar vse sploh niso bile zmožne plutja), od tega je bilo kar 34 predvojnih parnikov. Jadrolinija, ki je bila vedno pripravljena na inovacije v pomorskem prometu, hitro opušča zastarele poglede na parnike (na premog) in v ladjedelništvu postopoma prehaja na kurilno olje.

Prva večja, obsežna prenova flote Jadrolinije je trajala med letoma 1951 do 1955; ladje  Vladimir Nazor, Njegoš, Aleksa Šantić, Ivan Cankar, Vuk Karadžić in Kosta Racin so znanilci novih začetkov potniškega prometa na modrem Jadranu. To so bile prve železne ladje na motorni pogon, pomanjkljivost teh ladij je bila, da so bile namenjene izključno prevozu potnikov, kar otoškemu prebivalstvu vsekakor ni popolnoma ustrezalo.

Tako so v Uljaniku ponovno začeli gradnjo novega tipa ladij, ki bi lahko prevažale 500 potnikov in 25 ton tovora. To so bile motorne ladje Osijek, Maribor, Mostar in Novi Sad, ki so bile Jadroliniji dobavljene že leta 1955, natančno dodaja wikipedija.

Deset let po drugi svetovni vojni se v hrvaškem obalnem prometu povečuje potreba po večjih ladjah. Pod bremenom turizma in še nedokončane t.i. “jadranske magistrale” prenovljene ladje Dalmacija, Partizanka in Proleterka ne izpolnjujejo vseh potreb. Tako so ladjedelnice zgradile ladje Jugoslavija (1956), Jadran, Takovo – kasneje Ilok, Trogir, Tuzla – kasneje Premuda (vse v letu 1957) in Enotnost (1958), ki je pomenila začetek dobe križarjenj po Jadranu.

Trajekti in avtomobilski promet so postali aktualni šele po dokončanju znamenite in prekrasne Jadranske magistrale od Reke do Zadra leta 1958. Prva trajektna linija na Jadranu je bila odprta leta 1958 na liniji Crikvenica – Šilo (otok Krk), po kateri je zaplul prenovljeni leseni trajekt Bodulka v lasti Kvarnerske plovidbe Rijeka.

S prenovljenim trajektom Vanga Lošinjske plovidbe se odpre druga trajektna linija med krajema Rabac – Cres, nato sledi trajektna povezava Korčula – Orebić, ki ga je 1. junija 1963 odprlo Dubrovniško cestno podjetje. Dodajamo, da je Luško komunalno podjetje Rab ribiško ladjo Čutin spremenilo v nekakšen trajekt za linijo Jablanac – Rab. Kasneje se je preimenovalo in preraslo (lokalno) podjetje Rapska plovidba, ki sedaj vozi na trajektni liniji Stinica – Mišnjak na otoku Rabu (in je tako ob Jadroliniji edini trajektni prevoznik na Jadranu).

Poglejmo floto Jadrolinije v letu 2022, ko Jadrolinija praznuje svojo 75-letnico. Najprej so na vrsti trajekti (v abecednem vrstnem redu), v oklepaju sledijo naslednji podatki (leto izgradnje trajekta, leto začetka plovbe trajekta za Jadrolinijo, trajektna linija, maksimalno število potnikov/avtov).

Trajekt Bartol Kašić (1989, 1989, Split – Vela Luka – Ubli, 500/54), trajekt Biokovo (2009, 2009, Split – Rogač, 1200/138), trajekt Bol (2005, 2009, Brestova – Porozina, 600/197), trajekt Brač (2014, 2014, Zadar – Brbinj, 616/145), trajekt Brestova (1985, 1999, Cres – ne pluje, 338/70), trajekt Cres (2005, 2005, Prizna – Žigljen, 600/100), trajekt Dubrovnik (1979, 1996, Split – Ancona, 1284/300), trajekt Faros (2010, 2020, Split – Stari Grad, 1000/200), trajekt Hanibal Lucić (1993, 1994, Dubrovnik – Lopud – Suđurađ, 360/35), trajekt Hrvat (2007, 2007, Trogir – remont, 1200/138), trajekt Ilovik (2006, 2007, Valbiska – Merag, 500/170), trajekt Jadran (2010, 2010, Zadar – Preko, 1200/138).

Sledijo trajekt Juraj Dalmatinac (2007, 2007, Split – Supetar, 1200/138), trajekt Kijevo (1997, 1997, Biograd – Tkon, 150/36), trajekt Korčula (2007, 2008, Viktor Lenac – remont, 700/170), trajekt Kornati (2014, 2014, Valbiska – Merag, 616/145), trajekt Krk (2014, 2014, Kraljevica – remont, 616/145), trajekt Laslovo (1997, 1997, Drvenik – Sućuraj, 150/36), trajekt Lastovo (1969, 1978, Split – Vela Luka – Ubli, 500/60), trajekt Lošinj (2010, 2020, Valbiska – Lopar, 500/140), trajekt Lošinjanka (1971, 1971, Šibenik – Zlarin – Kaprije – Žirje, 200/25), trajekt Marjan (2005, 2005, Split – Supetar, 1200/130),

Sledijo trajekt Marko Polo (1973, 1988, Mali Lošinj – remont, 1000/270), trajekt Mate Balota (1988, 1988, Zadar – Veli Iž – Rava – Mala Rava, 440/50), trajekt Mljet (2014, 2014, Ploče – Trpanj, 616/145), trajekt Otok Pašman (2003,  2021, Biograd – Tkon, 250/35), trajekt Pelješčanka (1969, 1969, Trogir – Drvenik Mali – Drvenik Veliki, 200/25), trajekt Petar Hektorović (1989, 1999, Split – Vis, 1080/120), trajekt Prizna (1970, 1991, Cres – ne pluje, 300/60), Trajekt Sis (1974, 1997, Mali Lošinj – remont, 700/70), trajekt Ston (1997, 1997, Sumartin – Makarska, 150/36).

Zaključijo pa trajekt Supetar (2004., 2004, Lamjana – remont, 600/100),  trajekt Sveti Juraj (1980, 1991, Zadar – Veli Iž – Rava – Mala Rava i Zadar – Rivanj – Sestrunj – Zverinac – Molat, 300/45), trajekt Sveti Krševan (2004, 2004, Orebić – Dominče, 600/100), trajekt Šoltanka (1971, 1971, Punat – remont, 200/25), trajekt Tin Ujević (2002, 2003, Mali Lošinj – remont, 1000/200), trajekt Ugljan (2011, 2020, Zadar – Preko, 500/110), trajekt Valun (1983, 1998, Prapratno – Sobra, 730/80), trajekt Vladimir Nazor (1986, 1986, Zadar – Ist – Olib – Silba – Premuda – Mali Lošinj, 450/70) in trajekt Zadar (1993, 2004, Kraljevica – remont, 1025/280).

Floto katamaranov Jadrolinije pa leta 2022 (v času objave članka) sestavljajo spodaj našteti katamarani. V oklepaju si bodo – ponovno – sledili naslednji podatki: (leto izgradnje katamarana, leto začetka plovbe katamarana za Jadrolinijo, plovna linija katamarana, maksimalno število potnikov).

Katamaran Adriana (1990, 1998, Rijeka – Rab – Novalja, 356), katamaran Dora (1989, 2015, Zadar – Preko, 350), katamaran Dubravka (1990, 2001, Rijeka – Cres – Martinšćica – Unije – Susak – Ilovik – Mali Lošinj, 306), katamaran Jelena (2018, 2018, Ubli – Vela Luka – Hvar – Split, 403), katamaran Judita (1991, 2001, Punat – remont, 306), katamaran Karolina (1989, 2004, Split – Vis, 306), katamaran Novalja (1991, 2004, Ist – Zapuntel – Brgulje – Molat – Zadar, 324), katamaran Olea (1981, 1994, Šibenik – remont, 218), Silba (1990,  1998,  Zadar – Rivanj – Sestrunj – Zverinac – Božava – Brbinj in Zadar – Mali Iž – Veli Iž – Mala Rava – Rava, 310) in katamaran Vida (2011, 2016, Jelsa – Bol – Split, 304).

Jadrolinija ima leta 2022 v lasti in upravljanju tudi nekaj potniških ladij. V oklepaju si bodo – ponovno – sledili naslednji podatki: (leto izgradnje potniške ladje, leto začetka plovbe potniške ladje za Jadrolinijo, plovna linija potniške ladje in maksimalno število potnikov na ladji).

Potniška ladja Lara (1988, 1991, Šibenik – remont, 250), potniška ladja Postira (1963, 1963, Dubrovnik – Koločep – Lopud – Suđurađ, 450), potniška ladja Premuda (1957, 1957, Mali Lošinj – Vele Srakane – Unije – Susak – Mali Lošinj, 450) in potniška ladja Tijat (1955., 1955, Šibenik – Zlarin – Prvić Luka – Šepurine – Vodice, 300).

Jadrolinija v letu dni prepeplje povprečno kar 12 milijonov potnikov (od tega okrog 900 tisoč potnikov prepeljejo katamarani) in 3 milijone in pol vozil. Jadrolinijino floto sestavlja 54 ladij, s skupno zmogljivostjo okoli 4.500 vozil in okoli 31.000 potnikov, od tega je 10 katamaranov, 37 trajektov na lokalnih linijah, 3 trajekti na mednarodnih linijah in 4 klasične potniške ladje.

Raznolikost flote je nujna, saj Jadrolinija vzdržuje 34 lokalnih linij na Hrvaškem in 2 mednarodni liniji, ki povezujeta Hrvaško z Italijo. Plovila (največ od tega je seveda trajektov) v poletni sezoni opravijo preko 600 odhodov na dan, najbolj obremenjene linije pa so vzdrževane oz. delujoče skoraj 24 ur na dan.

Razčlenjena hrvaška obala, polna otokov, nacionalnemu ladjarju postavlja zelo različne izzive ter pogoje, ki se kažejo predvsem v raznolikosti pristanišč, raznolikih razmerah plovbe in zadovoljevanju številnih potreb otoškega prebivalstva, pa tudi turistov, ki vsako poletje vse bolj množično prihajajo na Jadran in njegove otoke.

Leto 2022 je za Jadrolinijo še posebej pomembno, saj je največji hrvaški ladjar 20. januarja obeležil 75 let plovbe po Jadranskem morju. Bogate izkušnje in dolgoletna tradicija v kombinaciji s stalnimi vlaganji v razvoj poslovanja podjetja Jadrolinijo že več kot pol stoletja pozicionirajo kot vodilnega v pomorskem potniškem prometu na hrvaškem delu Jadrana.

Stopiti v korak s časom je nuja, ki je Jadrolinija nikoli ne izgublja izpred oči, zato med drugim načrtno vlaga v razvoj svoje flote. V zadnjih 5 letih so se Jadrolinijevi floti pridružili štirje trajekti – Faros, Ugljan, Lošinj in otok Pašman ter sodobni katamaran Jelena.

Trenutno potekajo dela za pripravo številnih novih ladijskih projektov, ki bi vključevali zelene tehnologije (ladje na hibridni pogon). V ta namen je sklenjeno sodelovanje z Lürssen Design Center Kvarner na področju zelenih in hibridnih tehnologij. Prav tako v zadnjih letih izstopajo vlaganja v prepotrebno digitalizacijo in posodobitev poslovanja.

Pridno in vztrajno se v Jadroliniji dela tudi na razvoju komunikacije s potniki z uvedbo storitev, kot so rezervacije (booking) na trajektnih linijah in mobilna aplikacija mJadrolinija, v pripravi pa je tudi nova, sodobna spletna stran. Posebnosti poslovanja Jadrolinije vodijo v nenehno razmišljanje o razvoju poslovanja, praznično leto 2022 pa prinaša dodaten zagon, poudarjajo v upravi podjetja Jadrolinija, ki je svojo glavno upravno stavbo našla v Reki, v palači Jadran.

Palača Jadran je bila na reški »rivi«, tik ob morju, zgrajena leta 1897 kot dokaz o pomorski moči Reke. Enako simboliko nosi od prve pomorske družbe, ki ji je predsedovala, madžarske Adrie, do danes, ko je sedež vodilne nacionalne ladjarske družbe Jadrolinije. Z izgradnjo te palače je madžarska oz. ogrska vlada želela vzpostaviti močno povezavo z Jadranskim morjem in pokazati svojo moč, ki se kaže v monumentalnosti stavbe, izbiri lokacije in arhitekturi te zgodovinske stavbe.

Takrat je bilo reško pristanišče neurejeno, avstrijska konkurenca iz Trsta pa masivna. Od leta 1887 pa se je podjetje s sodobnimi načini dela in polnjenjem kadrov z izkušenimi obalnimi mornarji ter floto s sodobnimi parniki pogumno in močno obrnilo v prihodnost. Subvencije so bile povečane in ciljano usmerjene v Adrio, povečalo se je število parnikov v redni ali hitri plovbi, ki so pristajali v vseh pristaniščih evropskega zahoda.

Z odprtjem novih plovnih linij je rasla potreba po reprezentativnem sedežu, dostojanstveni in impozantni zgradbi, iz katere se bo upravljalo Adrio. Vpletena v tvegane svetovne trgovinske odnose je Adria krmilo svojih ladij pametno zaupala predvsem izkušenim hrvaškim morskim volkom.

Hrvaški kapitani so s svojimi izurjenimi ekipami iskali morja in poti z manj podvodnimi grebeni ter vodili Adriine ladje v številna svetovna pristanišča (npr. Španije, zahodne Afrike, Tunizije, Alžirije, Gibraltarja). Parniki Adrie so pozneje pluli tudi v daljno Brazilijo, predvsem v Rio de Janeiro in Santos, izvažali so panonsko žito, v zameno pa uvažali kavo.

Adria je redno plula na linijah za Liverpool, Glasgow, Antwerpen in Rotterdam. Ti stiki hrvaških pogumnih mornarjev s svetom so razširili njihova kulturna obzorja in čut za svetovljanstvo. Prav zaradi resnosti naših pomorščakov v vseh pristaniščih zahoda je Adria Steamship Company pridobila sloves resnega ladjarja.

Kipi »mornarjev«, pa tudi simbolne ženske figure štirih celin (Japonka, Egipčanka, Indijanka in Evropejka), postavljene delno na pročelje veličastnega sedeža uprave Adrie pa tudi na zadnji del stavbe, kot da bi preroško označevale palačo sedeža velike ladjarske družbe za tisti in pa tudi za naš čas. Tudi nekoliko nesrečna preureditev stavbe po drugi svetovni vojni, po letu 1945, Jadranski palači ni odvzela pomena prastaremu sporočilu (mornarjem), ki se glasi: Pluti moraš, živeti ni treba!

Ker naj bi palača Adria trajno simbolizirala ladijski promet, je njen snovalec, reški arhitekt Francesco Mattiassi pri glavnem gradbeniku palače Jadran, Giacomu Zammattiu, naročil štiri visoke baročne, »mornarske« kipe, ki poosebljajo glavne poklice mornarjev: kapitan ladje, strojnik, krmar in navigator.

Po zbranih informacijah umetniških zgodovinarjev so ti štirje liki tudi portreti štirih vodilnih mož Adrie. Tako je bil Emilio Curanda upodobljen kot krmar, direktor Adrie Hugo Eidlitz, oba stebra podjetja, pa kot kapetan. Takrat znani italijanski kipar Sebastiano Bonomi je naredil osem krasnih kipov, zato je vsak na svoj način umetniško dragocen. Ker so kipi postavljeni zelo visoko, naš pogled le redko seže do njih, zato le redko občudujemo njihovo simboliko in sporočilnost, čeprav si to vsekakor zaslužijo.

Kipi mornarjev, ki gledajo proti morju, so zelo impresivni in čustveni. Vsak lik je sinteza posebnosti določenega poklica in vsi štirje tvorijo skupno celoto. So spoštovanja vreden spomenik vsem pomorščakom, ki jih je »vzelo globoko morje«.

Prav tako visokokakovostne simbolne skulpture štirih celin na zadnji strani pročelja označujejo pot reških ladij po vseh morjih sveta (ženske, obrnjene proti kopnu, simbolizirajo varna pristanišča, v katera vstopajo ladje). Poosebljenje Afrike je prikazano v obliki Egipčanke, Azije v obliki Japonke, Amerike v obliki Indijanke in Evrope v liku nordijskega ribiča.

Na vsaki strani vhodnega portala (vhoda), južni oziroma morski strani, stojita še dva dodatna kipa, to sta impozantni figuri Hermesa. Hermes je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje. Hermes je bog prehodov in meja. Opisan je kot hiter in prebrisan, ki se prosto giblje med svetovoma smrtnikov in bogov, razloži wikipedija.

Reški mediji Novi list dodaja nekako takole: Po besedah ​​umetnostne zgodovinarke Daine Glavočić ljudje pogosto ta dva kipa Hermesa razlagajo kot nosilce globusa Titana ali Atlasa. Kipa simbolično podpirata nebo; ko je nebo mirno, je mirno tudi morje in ladje plujejo varno. Osupljiv vtis je opazovati oči obeh reških Hermesov. Starejši gleda proti vzhodu ali morda v preteklost, mlajši pa proti zahodu, v prihodnost. In ko gremo pod njimi ali vstopimo v Jadransko palačo, imamo občutek, da nas opazujejo.

Palača Jadran je od odprtja služila predvsem kot poslovna stavba. Palača Adriatic (Palazzo Adria) je markantna štirinadstropnica s pravokotnim tlorisom in prekrasnim notranjim galerijskim dvoriščem. Balkonske galerije so namreč bogato okrašene z železnimi ograjami in pergolami, polkrožnimi arkadami dvojnih stebrov.

Za konec poudarimo, da Jadrolinija nenehno vlaga v obnovo in vzdrževanje svoje rezidence, najlepše obalne reške palače. Palača Jadran, ki je del reške in hrvaške zgodovinske dediščine, še vedno pritegne številne poglede in brez kančka dvoma očara popotnike, turiste in mornarje, ki v reško pristanišče priplujejo z ladjo.

Ps. Uredništvo www.pag.si, portala za hrvaški turizem, se Jadroliniji zahvaljuje za pomoč pri pripravi teksta in objavi fotografij.