Loger Nerezinac, ladja muzej

T.i. »logerji« so bili značilne lesene tovorne ladje, ki so se uporabljali predvsem v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja. Logerji so bili robustni, a hkrati vendarle dovolj hitri in manevrsko sposobni, da so lahko opravljali številne »težaške naloge« na morju (koristili so se predvsem za prevoz drv, apna, peska, vina, sadja, živine, olivnega olja). Loger je ponavadi dolg okoli 19,6 metra, ima dva jarbola, nosilnost pa približno 300 ton. Običajno je bilo, da posadko logerja tvorijo kapetan in trije do štirje mornarji.

V začetku 21. stoletja je bil t.i. »loger Nerezinac« popolnoma obnovljen, da bi ohranil svojo izvirno obliko in omogočil prihodnjim generacijam vpogled v življenje in delo pomorščakov z znanega kvarnerskega otoka Lošinja (pa delno tudi otoka Cresa ). Prenova, restavracija ladje Nerezinac je bila skrbno izvedena pod nadzorom številnih strokovnjakov za pomorsko dediščino, z uporabo starih, tradicionalnih tehnik gradnje lesenih plovil.

Danes loger Nerezinac, približno 100 let po »svojem službovanju«, služi kot plavajoči muzej, kot zelo zanimiv interpretacijski center na odprtem, ki radovednim turističnim obiskovalcem otoka Lošinja ponuja edinstveno priložnost, da spoznajo zgodovino in kulturno dediščino tega čudovitega kvarnerskega območja.

Loger Nerezinac je dandanes praviloma zasidran v matičnem mestu Mali Lošinj, privezan je na Rivi lošinjskih kapetana, točno nasproti slavnega lošinjskega muzeja, ki je namenjen samo eni sami umetnini – več kot dva tisoč let staremu bronastemu kipu Apoksiomena (vsekakor iskreno predlagamo, da kliknete na povezavo članka z naslovom Muzej Apoksiomena in podnaslovom Apoksiomen, atlet žalostnega pogleda). Loger Nerzinac je tako zasidran skorajda v samem središču Malega Lošinja in je skorajda zmeraj na ogled za turiste in domačine.

Razstava na obali (riva) in na palubi (koverta) logerja Nerezinac vsebuje informativno tablo z osnovnimi podatki o ladji in del, imenovan »delavnica«, kjer se lahko obiskovalci preizkusijo v nekaterih veščinah tradicionalnega ladjedelništva, vzdrževanju ladje ali palube. Spoznajo osnove pomorstva in upravljanje ladje, pa tudi: t.i. »kalafatanje« (tesnjenje), krpanje jader, skobljanje, brušenje, zabijanje žebljev, krivljenje lesa (para), vezanje mornarskih vozlov, ribanje palube, trobljenje v rog, dviganje s škripci, dviganje jadra itd.

Pet značilnih zgodb o posadki, ladji, tovoru, pomorskih poteh ter gradnji in vzdrževanju ladje vas bo uvedlo v celotno ladijsko izkušnjo logerja Nerezinac. Postanite del življenja mornarjev na tovorni ladji loger Nerezinac in skupaj z njimi zaplujte po morju. Ogledali si boste ladjedelnico in pristanišče, kakršno je bilo pred več kot sto leti, spoznali življenje mornarjev, dela, ki so jih opravljali, ladjedelništvo, trgovino in vsakdanje življenje na otoku in morju. Odkrili boste podrobnosti o prehrani mornarjev, njihovi higieni in humornih situacijah iz vsakdanjega življenja, tudi številnih izzivih in skrbeh, s katerimi so se srečevali, seveda pa tudi neizmerni sreči ob varni vrnitvi logerja Nerezinca v matično pristanišče.

S pomočjo moderne VR tehnologije boste zlahka spoznali življenjske zgodbe ladijske posadke, ki si je s težkim fizičnim delom služila denar za prehrano družine in življenje na otoku. Ko si boste nadeli VR očala, se boste vrnili celo stoletje v preteklost, mimo vas se bodo sprehajali “stari” otočani, z obale si boste lahko ogledali, kako sta izgledala pristanišče in mesto ob samem koncu 19. stoletja. Hkrati vam bo VR tehnologija omogočila, da boste navidezno zapluli z mornarji logerja Nerezinca, doživeli viharno razburkano morje in se vrnili v varno zavetje domicilnega pristanišča.

Med plovbo po okoliških vodah Jadranskega morja lahko obiskovalci logerja Nerezinac doživijo popolnoma pristen občutek, kakšen je bil vsakdan na morju pred več kot stoletjem. Plovilo loger Nerezinac tako sedaj pridno služi tudi kot simbol trajnostnega turizma in spoštovanja do morskega okolja, saj spodbuja ohranjanje tradicionalnih načinov otoškega življenja in naravne dediščine.

V zadnjih letih je loger Nerezinac postal tudi del različnih kulturnih, pa tudi zabavnih ali športnih prireditev, povezanih z morsko dediščino, kot so npr. regate tradicionalnih plovil, razstave in izobraževalni programi za mlade. Prisotnost logerja Nerezinca na teh dogodkih poudarja pomen ohranjanja in prenašanja pomorske tradicije na mlajše generacije, hkrati pa služi kot spomin na bogato zgodovino otoka Lošinj in njegovega prebivalstva.

Poglejmo še nekoliko v samo zgodovino ladje logerja Nerezinca. »Predvideva se, da je bila ladja zgrajena okoli leta 1880, vendar o tem ne obstajajo točni podatki«, pravijo lošinjski turistični delavci. Po drugi strani pa poznavalski spletni portal www.emorje.com zapiše, »da je bila primarna barka zgrajena med leti 1850 in 1880, kar pa bi pred vpisom v CRS register lahko s posebno znanstveno metodo tudi natančno določili«.

Ko so opisani loger prvič splavili, se je sprva imenoval “Dražica”, takoj ga je čakalo zelo težaško delo. Izkušeni pomorščaki znajo povedati, da je bil loger s svojo dolžino 25-ih metrov in širino 5,5 metra »dokaj težaven za jadranje, vendar ga je uigrana posadka lahko vendarle dobro vodila«. Koliko časa je loger, takrat še z imenom Dražica, pridno in zavzeto »delal« na Jadranu, nam – žal – ni uspelo izvedeti. Lahko pa rečemo, da je skozi desetletja loger Nerezinac doživel številne preobrazbe in rekonstrukcije, da bi bil prilagojen različnim potrebam. Vendar pa je zaradi napredka tehnologije in pojava sodobnejših plovil v 20. stoletju počasi izgubil svojo primarno funkcijo.

Nam pa je medijski Nacional.hr postregel z naslednjimi podatki: »Lesena tovorna ladja Dražica, ki je preživela številne lastnike, parni stroj in tri dizelske motorje, je bila rešena pred potopom in je bila leta 2018 obnovljena po vzoru lošinjskih logarjev s konca 19. stoletja. Po rekonstrukciji se je ladja preimenovala v Nerezinac, ime pa je dobila po prvi nerezinski ladji Primo Neresinotto, zgrajeni leta 1861«.

V istem članku Nacional dodaja: »Zlato obdobje lošinjskega pomorstva se je začelo v drugi polovici 19. stoletja, ko je po svetu plulo okoli 250 jadrnic, ki so bile večinoma zgrajene v lošinjskih ladjedelnicah. Samo zaliv Augusta je imel sedem t.i. škverov. Takrat je bil Mali Lošinj tretje pristanišče na Jadranu, takoj za Trstom in Reko«. Opomba: škver (italijansko squero) je načeloma manjša obrtna delavnica oziroma ladjedelnica za izdelavo, obnavljanje in vzdrževanje izključno manjših lesenih plovil (do približno 26 metrov) in to praviloma na tradicionalen, ročni način.

Že omenjeni uveljavljeni slovenski portal www.emorje.com nam takole predstavi začetne napore obnove ladje loger Nerazinac: »Nekoč je bil to delovni čoln Dražica družine Turina iz Šmrike, ki pa ni imela niti sredstev niti tehničnih zmožnosti, da bi obnovila plovilo, ki je dolgo propadalo, dokler ga niso pod svoje okrilje vzeli trije hrabri možje. Prvi med njimi je bil zagotovo Ferdinando Zorović iz Nerezin, ki je nagovoril Kreša Lekovića, sicer direktorja ladjedelnice Nerezine, da ga vzame k sebi na mrtvi vez, nato pa še nemškega prijatelja iz Köelna, g. Karla Heinza Putza, s katerim je bil tudi solastnik nerezinskega hotela in restavracije Televrin, da skupaj poskušajo rešiti to čudovito leseno barko«.

Toda ni jim uspelo. Projekt prenove je bil namreč izjemno zahteven in drag. Po letih kalvarije so skrbniki plovila vendarle našli ključ rešitve v projektu Mala barka 2, čezmejnem projektu SLO – CRO za ohranjanje in revitalizacijo pomorske dediščine severnega Jadrana. Uspeh na razpisu, uvodoma so pridobili 139 tisoč evrov denarja, je dal projektu obnove nov zagon. Ladijski trup je bil premeščen v ladjedelnico Lošinjske plovidbe v Malem Lošinju, pomagali so številni strokovnjaki, denar – 400 tisoč evrov – je pritekal iz različnih naslovov (Evropa, država, županija, občina). Z velikim trudom je bila obnova logerja Nerezinca končana spomladi 2019.

Loger Nerezinac so med prenovo nekoliko nadgradili, prilagodili (turističnim) potrebam. Loger Nerezinac je danes vpisan v hrvaški ladijski register kot motorna jahta za prevoz 12 oseb z 2 članoma posadke. Dolžina trupa je 18,60 metra, skupaj s trupom pa je njegova skupna dolžina 24 metrov. Širok je približno 5 metrov, ima dva jambora in lahko prevaža do 30 ton tovora. Loger Nerezinac je v lasti mesta Mali Lošinj, v uporabo pa je bila dan Turistični skupnosti mesta Mali Lošinj. Interpretacijski center pomorske dediščine otoka Lošinja – loger Nerezinac je prejel nagrado Hrvaške turistične skupnosti v kategoriji Inovacija leta 2019.

Z ohranitvijo logerja Nerezinac je otok Lošinj pridobil pomemben kulturni simbol, ki povezuje preteklost in sedanjost ter ohranja spomin na čase, ko so jadranska plovila oblikovala vsakdan in gospodarstvo tega območja. Loger Nerezinac danes predstavlja mnogo več kot le kos pomorske dediščine; je živ spomenik tradiciji, znanju in spretnostim, ki so se razvijale skozi stoletja in so še vedno žive na tem čudovitem otoku vitalnosti.

Ps. Fotografije: Turistična skupnost Lošinj (fotografa: Sandro Tariba in Antonio Pavela).