Compare Listings

Pustno rajanje

Reški karneval; praznik pustnih mask

Reški karneval (hrvaško: Riječki karneval) je osrednja hrvaška (verjetno pa tudi regijska?) manifestacija petega letnega časa – pusta. Karneval tradicionalno že več desetletij velja za prvi večji (turistični) vrhunec leta, ki se mu z vsem srcem posveča celotno mesto Reka.

Reški karneval; praznik pustnih mask

Ste že obiskali Reški karneval? Na osrednji karnevalski povorki, v nedeljo pred pepelnico, zna sodelovati tudi okrog 10.000 mask in čez 100.000 obiskovalcev. Dan D reškega karnevala, torej mednarodna karnevalska parada je mešanica vsega, kar se je zgodilo med tem petim letnim časom – pustom.

Hrvaško pristaniško mesto Reka že desetletja zimo temeljito prežene s karnevalom. Mogoče so njegova največja odlika duhovite skupinske maske na osrednji povorki. Tako kot drugod po Evropi tudi na Reki oživijo maske, ki želijo s svojo pojavo opozarjati na najbolj težavne družbene teme, se z navihano satiro dotaknejo najbolj odmevnih političnih dogodkov, hkrati pa želijo izstopati v svoji edinstvenosti – tudi s kančkom navihane razposajenosti.

Začetki karnevala na Reki sicer segajo že sto let nazaj, ko je na njem uživalo predvsem avstrijsko in madžarsko plemstvo. Čeprav so tu in tam vmes na reški festival, zaradi turbulentnih dogodkov, za nekaj let nekoliko pozabili, so ga leta 1982 povsem spontano ponovno obudili.

Pustno nedeljo tistega leta so se namreč tri maskirane skupine “Halubajski zvončari”, “Lako čemo” in “Pehinarski feštari” sprehodile po mestni promenadi in tako pri mestnem turističnem odboru prebudile močno željo po oživitvi tradicionalnega reškega pustnega karnevala. Posebnost Reškega karnevala je udeležba različnih t.i. »zvončara«, ki so oblečeni v ovčjo kožo, okoli pasu pa jim ponavadi visi hrupen zvonec (preberi naš članek: Grobnički dondolaši preganjajo zle duhove).

Tradicionalno ob koncu Reškega karnevala, torej na osrednji povorki, nastopajo Halubajski zvončari, ki sodelujejo na Reškem karnevalu že od samega začetka. Gre za tipične reške maske, ogrnjene v ovčjo kožo, pod katero je vidna mornarska majica. Na glavi nosijo precej zastrašujoče maske z rogovi in dolgim rdečim jezikom. Ob pasu jim visi glasen kravji zvonec, ki z glasnim zvokom preganja zimo in kliče toplo pomlad.

Peti letni čas (pust) se na Reki začne 17. januarja, na dan sv. Antona. Začne se z dvigom karnevalske zastave, ki se vedno zgodi na istem mestu.

V obmorski Reki se vsakoletnega pustovanja lotijo izredno temeljito in v dnevih ter tednih pustovanja na Reki organizirajo cel niz različnih zabavnih manifestacij: pustne parade, pustne svečanosti in manjše ali večje zabave, izbor kraljice Reškega festivala, pustni bal v guvernerjevi palači, pustne koncerte, otroške pustne igre in celo pustne športe.

Posebej opozorimo na ležerno pustno dirkaško dirko Rally Pariz – Bakar. To je nekakšna domišljijska pustna avtomobilska povorka, z zelo pisanimi tako starimi kot novimi in predelanimi avtomobili. Začne se pred reško gostilno Pariz, konča pa v bližjem, zmeraj bolj turističnem mestecu Bakar. Po koncu osrednje karnevalske povorke v reškem pristanišču, na čolnu zažgejo (meso) pusta – tekstilno lutko, ki v ogenj odnese vse težave iz preteklega leta.

Reški karneval vsako leto znova pričara posebno zgodbo, ki traja več tednov. Domačini pravijo, da je njihova povorka med najlepšimi na svetu – takoj za brazilskim Riom in italijanskimi Benetkami. Vsekakor velja, da je reški karneval predvsem lep in razkošen. V vsakem šivu prelepih kostumov, v vsakem vijaku alegoričnih vozil, v vsaki mestni ali primestni karnevalski skupini se kaže reška pustna posebnost, ki je Rečanom tako ljuba ter lepa, preostalemu svetu pa izjemno zanimiva.

Na uradni spletni strani https://www.rijecki-karneval.hr/ so o svojem karnevalu zapisali približno takole: »Danes smo v situaciji, da ne samo ohranjamo tradicijo, ampak jo ustvarjamo tudi sami. Ustvarjamo jo skozi nove izkušnje, nove festivale, nove maske in nove čase. To počnemo na organiziran in osmišljen način, prilagojen današnjim razmeram.

Mednarodna karnevalska parada je festival tradicionalnih in mestnih pustnih skupin, ki delujejo kot združenja državljanov in s svojimi maskami želijo dati pregled nad trenutnimi družbenimi dogodki.

Nikjer na svetu ne boste doživeli tako izrazite mešanice evropskega mestnega karnevala, ki temelji na zgodovinskih in kulturnih običajih ter elementih folklore in mitologije, zato bodite kar želite, pridite na Reški karneval.«

Za sam konec še stopimo v jezične vode etimologije in si poglejmo izvor besed pust in karneval (pri tem nam izdatno pomaga vsevedna wikipedija): Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.

Pred ogledom fotografije vas vabimo tudi k ogledu našega teksta Pust, čas norčij.
Za fotografije, ki so bile narejene na Reki in njegovi okolici, pa se zahvaljujemo reškemu fotografu Igorju Popoviću.

Sorodni članki

Zakladnica Medžimurja – “Riznica Međimurja“

Muzej Zakladnica Medžimurja (v hrvaškem originalu - "Riznica Međimurja“) v Čakovcu, ki je bil odprt leta 2021 na 2.426 kvadratnih metrih, se osredotoča predvsem na ohranjanje, interpretacijo in promocijo medžimurske nesnovne dediščine. Velika večina strokovnjakov meni, da je muzej Zakladnica Medžimurja v trenutku postal biser hrvaškega celinskega turizma.

Nadaljujte z branjem

Telašćica, Naravni park Telašćica

Naravni park Telašćica se ob vsej skupni lepoti, popolnoma upravičeno, hvali predvsem s svojimi tremi posameznimi (turističnimi) sladkorčki. Prvi med njimi je edinstven zaliv Telašćica kot najvarnejše, najlepše in največje naravno pristanišče v Jadranskem morju, ki ima 25 zalivčkov in majhnih plaž. Sledi sam Dugi otok oziroma njegove tako imenovane »skale« (klifi), ki se dvignejo celo nad 160 metrov nadmorske višine in se spustijo vse do globine 90 m. Na koncu pa je tukaj še slano jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi, ki »lebdi v Jadranskem morju«.

Nadaljujte z branjem

Baška plošča in Baška pot glagolice

Glagolica je pomemben del zgodovine Baške, je nekakšen zaščitni znak, simbol Baške in je tudi zelo pomembna za samo kulturno/turistično promocijo Baške na otoku Krku. Znamenita Baška plošča v cerkvi sv. Lucije v Jurandolu, v neposredni bližini Baške, je prvi celovit hrvaški jezikovni spomenik, ki uporablja glagolico. Občina Baška je v to čast, da je zibelka glagolice na Hrvaškem, tudi zasnovala in postavila zanimivo Baško pot glagolice. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem