Peklenski otoki (hrvaško Paklinski otoci)

Peklenski otoki so zelo priljubljena destinacija turistov, ki obiščejo otok ali mestece Hvar, zlahka so dostopni tudi z manjšimi taksi čolni, seveda pa med »peklenskimi otočki« švigajo tudi elegantne jadrnice in razkošne jahte, ki so tja prispele v številnih koncev Dalmacije. Peklenski otoki, 16 jih je vsega skupaj (temu je dodanih še nekaj večjih morskih skal, čeri), imajo namreč prav posebno mesto v navtičnem turizmu, številni turisti na jadrnicah in jahtah se radi ciljno zapeljejo do žurerskih destinacij, še posebej sta popularna Carpe Diem Beach Hvar in Laganini Lounge Bar & Fish House. Toda ob tem TZ Hvar upravičeno opozarja, da se »čarolija Peklenjaka« skriva tudi v manjših restoranih, konobah, barčkih in opozori na: Mlini Beach Hvar, Patak i tri grede u Ždrilcima, Kordovon Beach Bar, fantastičen projekt Zori, konoba Dionis, The Fisherman’s House & Pension Tonci.

Peklenski otoki so priljubljena turistična destinacija na Hrvaškem, znana po svojih naravnih lepotah in nedotaknjenih jadranskih plažah. Na Peklenskih otokih so na voljo različne dejavnosti, seveda prednjačita plavanje in potapljanje. Na Peklenskih otokih je tudi več restavracij, barov na plaži in drugih gostinskih ter nočitvenih objektov, ki so namenjeni očaranim turistom. Poglejmo si Peklenske otoke nekoliko pobliže.

Peklenski otoki so ime dobili po t.i. »paklini«, vrsti borove smole, ki so jo uporabljali v ladjedelništvu. Mimogrede, vas ta beseda spominja na Paklenico (glej tekst z naslovom Starigrad Paklenica: med nebom in morjem)? Sicer strokovnjaki poudarjajo, da besedna zveza Peklenski otoki nima veze s peklom oziroma samo besedo pekel.

Hvarani sicer Peklenske otoke v vsakdanjem govoru imenujejo tudi Škoji (kar izhaja iz italijanske besede scoglio = greben, otoček, majhen otok). Legenda pravi, da so Peklenski otoki nastali iz skrivne ljubezni med bogom morja Pozejdonom in nimfo (nimfe v grški mitologiji: lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna).

Hrvaška wikiipedija zapiše: »Že samo ime otokov govori o najzgodnejših dejavnostih, ki so se izvajale na otokih – ladjedelništvu in – posledično – izkoriščanju bogastva okoliškega jadranskega morja. Na Peklenskih otokih je tudi več manjših obdelovalnih površin, kjer so v zgodovini pridelovali žito. Danes človeška dejavnost na Peklenskih otokih, ki so postali ena izmed top zaželenih hvarskih izletniških točk, temelji na izkoriščanju njihovih naravnih lepot v turistične namene.

O sami zgodovini Peklenskih otokov ne bomo razpravljali na dolgo in široko. Resnici na ljubo, nimamo kaj pomembnega za povedat. Naslonili se bomo na besedilo, ki smo ga našli na vsebinsko bogati spletni strani https://pakleniotoci.eu/, kjer so med drugim zapisali: »Najstarejši prebivalci Peklenskih otokov so bili Iliri, o njihovi prisotnosti na otokih pa pričajo gomile, več jih je na otoku Sveti Klement in kažejo, da je bil otok grobišče«.

Pa tudi: »Ko so Rimljani sredi drugega stoletja pred našim štetjem spopadali z ilirskimi plemeni, predvsem ilirskimi Dalmati, so ti za strateške in logistične potrebe, poleg pristanišč na otoku Hvaru, uporabljali tudi pristanišča na Peklenskih otokih«.

Na povezavi https://pakleniotoci.eu/PakleniIslands/CulHisHeritage bomo našli še nekaj izčrpnih odstavkov o: rimski vili, podvodni arheologiji, kamnolomu, sakralnih objektih, zidovih iz kamna (ki so omejevali slavne agere – grška parcelacija zemljišča -, za lažje razumevanje glej tudi tekst z naslovom Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti), t.i. »vapnenice« (objekti za pridobivanje apna iz belega apnenca).

Vegetacijski pokrov Peklenskih otokov večinoma sestavlja sredozemska makija, v manjši meri pa nizki gozd alepskega bora in redkeje nekatere kmetijske kulture. Gozdovi na Peklenskih otokih so v skladu s prostorsko ureditvenim načrtom mesta Hvar opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom, njihova funkcija je rekreacijska. Na Peklenskih otokih uspevajo številne začimbnice, aromatične sredozemske rastline npr. rožmarin, žajbelj, kamilica, timijan, komarček, lovor.

Peklenski otoki imajo sredozemsko podnebje. Najtoplejši mesec je avgust, najhladnejši pa je januar. Podnebna posebnost tega hvarskega območja je visoka insolacija (osončenost). Otok Hvar in z njimi Peklenski otoki se upravičeno hvalijo z velikanskim številom sončnih ur na leto. Dodajmo še, da na Peklenskih otokih ni stalnih (sladkovodnih) vodotokov niti vodnih izvirov.

V skupini Peklenskih otokov se na zahodni strani otoka Hvar prvi nahaja otoček Gališnik, zahodno zraven njega sta Sveti Jerolim in Marinkovac, naprej proti severozahodu sta Planikovac in Borovac (opomba; isto ime  – Borovac – nosita dva otoka). Zraven njiju leži največji otok v skupini – Sveti Klement. Vzhodno od Sv. Klementa sta otočka Gojca in Vlaka. Naprej od Sv. Klementa ležijo Borovac, Paržanj, Vodnjak Veli in Vodnjak Mali, in nekoliko zahodneje Trovnja.

Zahodno od Svetega Klementa ležita Dobri Otok in Stambedar. Vso to skupina otokov od Hvara ločuje Pakleni kanal. Na začetku kanala z jugovzhodne strani prvi leži otoček Gališnik, na drugem severnem koncu kanala pa je zadnji v skupini otočkov – Vodnjak Mali. K skupini Peklenskih otokov sodi še otoček Pokojni Dol; na njem je postavljen svetilnik, leži pa okoli 1,3 km vzhodno od Svetega Jerolima.

Plovba po Paklenem kanalu in med Peklenskimi otoki je dokaj nevarna zaradi močnih morskih tokov, posebno tistega z juga, in zaradi mnogih podvodnih čeri, še opozarjajo pri charter agenciji Prima Sailing. In kateri otočki so najbolj zanimivi turistom? Poskušali bomo izbrskati nekaj zanimivih dejstev o posameznih otočkih Peklenskih otokov.

Začeli bomo z otokom Vodnjak Veli, ki je »zasidran« na zahodnem delu Paklenih otokov. V bližini otoka Vodnjak Veli se nahaja zelo atraktivna potapljaška lokacija, znamenita »Sika od Vodnjaka«, ki jo tvorijo navpične podvodne skale, med njimi je najbolj znana tista z imenom Kampanel. Slovenski časopis Dnevnik je zapisal: »Stolp Kampanel je kakšnih deset metrov pod površjem. Najbolj zanimiv je del kanjona z rdečimi gorgonijami na 15 do 40 metrih pod površjem, na 35 metrih pa je tudi pet metrov dolg podvodni predor. Ob gorgonijah vseh barv je mogoče videti tudi jate velikih rib in jastoge«.

Otok Rasohotac je tedanja hvarska oblast leta 1497 podarila Jerolimu Grivičiću, hvarskemu plemiču in frančiškanu, zato danes po njem nosi ime Jerolim. Na otočku Jerolim je stala cerkvica, ki je proti koncu 15. stoletja izginila. V srednjem veku so na otočku Jerolim pridelovali sol in pasli živino. Na obeh straneh otoka Jerolim so lepi zalivi. Jerolim je otok, ki je bil zaradi svoje neokrnjene lepote privlačen za nudiste, ki so še danes zvesti obiskovalci. Ena najstarejših jadranskih nudističnih kolonij je bila ustanovljena že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so sem začeli prihajati nemški turisti.

Turistom je od vseh Peklenskih otokov verjetno »najbolj pri srcu« otok Sveti Klement, ki je tudi največji v celotnem arhipelagu. Uvodoma povejmo, da so na otoku Sveti Klement tri naselja: Momića Polje, Vlaka in Palmižana, ki nimajo stalnih prebivalcev, zato, tako trdi wikipedija, po hrvaškem zakonu niso vključena v seznam naselij Republike Hrvaške. Konec 19. stoletja je v naselju Vlaka živelo okoli 70 prebivalcev, danes so naselja naseljena le poleti.

V Palmižani je v poletnih meseci odprta »ACI – marina Palmižana«, v zalivu Solinama pa je sidrišče za jadrnice in čolne. V marini Palmažana lahko pristajajo jahte do 12 metrov dolžine, www.enavtika.si pa opozarja, da je v marini na voljo 350 privezov, ki so v času sezone zasedeni že – pozor! – ob šestnajsti uri.

Na otoku Sveti Klement je posajen botanični vrt, sredi katerega ima skupaj z umetniško galerijo, postojanko sloviti, družinski Meneghello počitniški resort, o katerem lahko izveste nekoliko več, če boste kliknili na spletno povezavo http://www.palmizana.com/.

Zabave željni turisti na pregrešno dragih jahtah ponavadi iščejo še naslednji uživaški mikro destinaciji: Laganini Lounge Bar & Fish House (na otoku Sveti Klement) in razvpiti Carpe Diem Beach Hvar, ki pa se je umestil na otok Marinkovac (»izpostavo« ima zabave poln Carpe Diem, v katerega ne vstopate brez konkretno debele denarnice, tudi v samem mestu Hvar).

Na uradnih spletnih straneh hrvaške turistične skupnosti pripomnijo: »Sveti Klement, Marinkovac, Jerolim vas bodo kot najbolj znani otoki tega čudežnega arhipelaga navdušili z bujnim rastlinjem stoletnih borovcev, agave, eksotičnih rastlin in sredozemskih vonjav ter morjem turkizne barve«.

Na otokih so trije zaščiteni objekti. V vasi Vlaci stoji cerkev sv. Klementa iz šestnajstega stoletja. Cerkev je bila obnovljena v spomin na bitko pri Visu leta 1866 in potop avstro-ogrske fregate Radetzky leta 1869. Fregata, splovljena leta 1854, z izpodrivom 2234 ton in hitrostjo 9 vozlov, je s 325 mornarji potonila zaradi eksplozije smodnika.

Druga dva objekta pod »kulturno-zgodovinsko zaščito« občinskih in državnih uradnikov sta svetilnik Pokonji Dol, na istoimenskem otočku, in utrdba Gališnik, ki so jo zgradili Avstrijci leta 1836 ob samem vhodu v hvarsko pristanišče, po umiku Francozov iz Ilirskih provinc. Otoček Gališnik je sicer v verižici Peklenskih otokov najbližje mestu Hvar. Zdi se, da bi lahko s trdnjave, ki s hriba dan in noč pazi na Hvarčane, vrgli kamen na otok Gališnik.

Peklenski otoki so domovanje več čudovitim plažam, med njimi morebiti nekoliko izstopajo plaže Palmižana, Mlini, Stipanska, Jerolim, Dubovica in Vlaka. Na teh plažah se lahko kopate, potapljate, sončite in ukvarjate z vodnimi športi, počitniška uživancija pa bo Peklenskih otokih – dobesedno – neskončna.

Danes so Peklenski otoki priljubljena turistična destinacija, znana po čudovitih plažah, kristalno čistem morju in osupljivi naravi. Peklenski otoki privabljajo trume obiskovalce z vsega sveta, ki prihajajo v Dalmacijo, da bi spoznali bogato zgodovino, kulturo in naravne lepote nebeško lepe bližnje otoške pokrajine.

Ne pozabimo, da so Peklenski otoki naravni spomenik. Wikipedija nas opomni: »Po zakonu o zaščiti narave Republike Hrvaške so Peklenski otoki zaščiten naravni spomenik v kategoriji pomembne krajine, tj. zaščitena krajina, s katero upravlja županijska javna ustanova za upravljanje zavarovanih območij narave«.

Turistična skupnost Hvar je lepote Peklenskih otokov, med drugim, opisala z naslednjimi besedami: »Peklenski otoki danes predstavljajo prostrano hvarsko turistično središče in izletišče – na daleč znano sončno hvarsko Arkadijo. Peklenski otoki so najlepši del Hvara in brez pretiravanja bi lahko rekli celotne hrvaške riviere.

Razigrana vrsta gozdnatih otočkov, potopljenih v čisto, azurno morje, številna kopališča, prostori za piknik ter nešteto majhnih skritih zalivčkov, kamnitih teras za sončenje, obrnjenih proti soncu in prelepih pustih zalivov, predstavljajo, kot je nekdo rekel, “Arkadijo na dosegu roke”.

Poudariti moramo, da je eden najpomembnejših gospodarskih, pa tudi kulturnih, vidikov Peklenskih otokov njihova tradicionalna povezanost z morjem. Ribolov je že stoletja način življenja otočanov, na kuhinjo oziroma prehrano Hvarčanov pa ob ribah močno vpliva tudi celotna paleta »morskih sadežev«.

Tudi turisti lahko v številnih otoških restavracijah in konobah uživamo v svežih ribah, hobotnicah, lignjih in drugih morskih, pa tudi »kopenskih«, specialitetah, ki jih na otoku Hvaru nikoli ne primanjkuje. Ups, pa na rdeče vino tudi ne smemo pozabiti, spomnimo se samo znamenite dalmatinske sorte »plavac mali«, katere vrednost je prepoznana tudi izven meja Hrvaške.

Kaj reči ob samem koncu uvodnega članka o Peklenskih otokih? Mogoče navesti, da mnogi menijo, da so Peklenski otoki za obisk najlepši pozno spomladi ali zgodaj jeseni, torej v turistični pred in posezoni, takrat ko ni visokih vročin in prevelike turistične gneče?

Mogoče pa je bolje, da vas vendarle dodatno povabimo še na spletno stran oziroma blog https://www.thecommonwanderer.com/, kjer uvodoma v zapisu vodiča po Peklenskih otokih najdemo naslednjo reklamno izhodišče: “Izgleda popolno,” sem rekel, ko smo s čolnom zapluli v čudovito pusto laguno otoka Sveti Klement, največjega od številnih otokov, ki sestavljajo arhipelag Peklenskih otokov ob sosednjem Hvaru. “Mislim, da sva pravkar našla raj!”, je vzkliknila Mim s širokim nasmehom na obrazu. 🙂

Oh, očitno bo potrebno spet čim prej najti drzno in pogumno jadrnico, prijazno posadko, zajahati veter in modrozelene jadranske valove ter se odpraviti tja, proti raju, proti Peklenskim otokom. Nekako se mi zdi, da nam ne bo dolgčas, da se bomo imeli lepo, prav lepo!

Fotografije: Turistična skupnost Hvar in novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu.