Hrvaško vino, vinogradi, vinske kleti

Vsekakor je kvaliteta hrvaških vin že na izredno visokem nivoju, to dokazujejo tudi številna svetovna priznanja in nagrade, zato zlahka rečemo, da je hrvaški narod tudi »vinski narod«. Hrvaško vino, vinograde, vinske kleti, hrvaške seveda, bomo obdelali v tem članku. Podatke smo zbirali koncem »corona virusnega« leta 2020, zna pa se zgoditi, da bodo že čez nekaj časa nekoliko drugačni (prosim, upoštevajte to pripombo).

Na Hrvaškem poznajo okrog 150 sort vinogradniških trt (grozdja), od tega jih je baje okrog 130 avtohtonih?! Nekoč je bilo na Hrvaškem sort več kot 400. V intenzivni proizvodnji hrvaških vin se sedaj večinoma sadi le okrog 20 sort vinogradniške trte. Polovica zasajenih sort sloni na »sveti vinski trojici«: plavac mali (predvsem srednja in južna Dalmacija), graševina oz. po slovensko laški rizling (Slavonija, Podonavje) in malvazija istarska (cela Istra).

Med najbolj cenjenimi ali znanimi pa se znajdejo tudi: žlahtina (otok Krk), pošip (Korčula, Mljet, Lastovo), babić (Dalmacija), frankovka (Slavonija, Moslavina), traminec (Podonavje, Slavonija), renski rizling (Kutjevo), chardonnay (celinska Hrvaška, tudi Istra). Ko govorimo o najbolj znanih sortah, ki jih sadijo in gojijo na Hrvaškem, ima vsaka regija vsaj eno sorto, ki se posebno ceni, iz teh sort vinarji pridelujejo vina vseh cenovnih kategorij.

Mogoče lahko uvodoma poudarimo tudi, da so bela vina na Hrvaškem bolj dominantna od rdečih. Vso to velikansko hrvaško vinsko zgodbo bomo poskušali  postaviti na skupni imenovalec »hrvaški vinski turizem« (na koncu koncev je www.pag.si turistični, ne pa gastronomski oz. vinski, spletni portal).

Pa začnimo. Dolgi niz let je bila proizvodnja vin na Hrvaškem razdeljena v dve glavni skupini – celinsko in obalno vinarstvo. Vendar pa so pred nekaj leti hrvaški vinski strokovnjaki in proizvajalci naredili novo klasifikacijo in hrvaško vinarstvo razdelili v štiri osnovne vinske regije.

Hrvaške vinske regije so:
1. Dalmacija
2. Osrednja Hrvaška oz. »Bregovita Hrvaška«
3. Slavonija s Podonavjem
4. Istra s Kvarnerjem.

Ta štiri glavna vinska območja se nadalje delijo na dvanajst podregij, ki pa se razcepijo še na dodatna »vinogorja«. Na hrvaškem je zelo pomemben t.i. terroir. Opišemo ga lahko kot občutek nekega prostora, ki se izrazi v vinu, vključuje pa rastišče (vpliv podnebja, sestava tal, prst, lega, naklon …) ter vinogradniško in vinarsko tradicijo nekega območja. Na Hrvaškem je terroirjev »malo morje« zato je tudi raznolikost vin na Hrvaškem ogromna. Poglejmo osnovne štiri vinske regije nekoliko podrobneje.

1.Vinska regija ISTRA S KVARNERJEM

Istra je, zaenkrat, zagotovo vodeča hrvaška vinska regija. Istro in Kvarner mogoče najbolj okarakterizira mešanje blage mediteranske in hladnejše kontinentalne klime, raznolik sestav tla in izvrsten zemljepisni položaj.  Istrski »terroir« med drugim sestavljajo 4 vrste tal: črna, rdeča, siva in bela. Zato se (številne avtohtone) sorte vina, ki jih lahko poskusite v Istri, med seboj razlikujejo tudi glede na vrsto prsti, na kateri so bile vzgojene.

Malvazija je sorta, ki nosi, določa in definira Istro kot vinorodno območje. V Kvarnerju to nalogo opravlja predvsem žlahtina, ki je tudi belo vino. Med »belimi sortami« izpostavljamo chardonnay, sivi pinot, beli pinot, sauvignon in muškat momjanski. Vodilna rdeča sorta na področju Istre je teran, sledijo pa merlot, cabernet sauvignon, črni pinot, hrvatica, frankovka in borgonja.

Najboljši vinarji oz. vinske kleti vinske regije ISTRA s KVARNERJEM, po oceni cenjenega portala Kult plave kamenice, leto 2020, v abecednem vrstnem redu, so:  Benvenuti (kraj Kaldir), Cattunar (Brtonigla), Clai (Krasica), Moreno Coronica (Koreniki), Cossetto (Višnjan), Damjanić (Fuškulin), Dobravac (Rovinj), Fakin (Motovun), Franković (Buje), Ipša (Oprtalj), Kabola (Momjan), Kozlović (Momjan), Laguna (Poreč), Matošević (Krunčići), Medea (Vodnjan), Meneghetti (Bale), Piquentum (Buzet), Radovan (Radovani), Roxanich (Motovun), Tomaz (Motovun).

2. Vinska regija OSREDNJA HRVAŠKA oz. BREGOVITA HRVAŠKA

V vinsko regijo »Bregovita Hrvatska« (luštno ime, kajne?) so vključeni predvsem vinogradi na centralnem in severozahodnem delu Hrvaške (Zagorje, Moslavina, Međimurje in Plešivica blizu Zagreba). To je tipično kontinentalno vinogradarsko območje, kjer prevladujejo predvsem bela vina (sveža, lahka, sadnih in cvetnih arom). Od tukaj prihajajo najboljša hrvaška peneča vina, pa tudi zelo zahtevna vina, ki iščejo hladni zrak in mineralna tla.

Najpomembnejša sorta tega območja je graševina (laški rizling), v večjem obsegu pa najdemo tudi chardonnay, različne pinote (beli, sivi in ​​črni), renski rizling, sauvignon, traminec, frankovka, silvanac zeleni, pa tudi avtohtona škrlet in moslavac.

Najboljši vinarji oz. vinske kleti vinske regije BREGOVITA HRVAŠKA, po oceni cenjenega portala Kult plave kamenice, leto 2020, v abecednem vrstnem redu, so: Bodren (Hrvatsko Zagorje), Bolfan (Hrvatsko Zagorje), Jakopić (Međimurje), Kolarić (Plešivica), Kopjar (Zagorje/Varaždin), Korak (Plešivica), Košutić (Moslavina), Solum (Međimurje), Šember (Plešivica), Štampar (Međimurje), Tomac, Voštinić Klasnić (Moslavina).

3. Vinska regija DALMACIJA

Področje vinske regije Dalmacije obsega obalo od Zadra do majhne pokrajine Konavle (južno od Dubrovnika), zaledja in otoke. Dalmacija ima dolgo tradicijo proizvodnje vina, v teh letih pa smo tudi priča trudu in trendu majhnih vinarjev, ki z inovativnimi pristopi in modernimi vinskimi kletmi dvigujejo kakovost vina ter osvajajo številne nagrade.

Na enem izmed hrvaških vinskih blogov sem prebral nekako takole: Damacija. Regija plavca malog. Kot graševina določa Slavonijo, najmanj toliko Dalmacijo določa plavac mali. I ne samo v vinskem, ampak že tudi v samem bistvu, pa tudi simboličnem smislu. Oljka (maslina), osel (tovar),  roštilj (gradele), sardele, morje, bor, plavac mali i “Ko to more platit?”

V vinski regiji Dalmacija se sadijo predvsem rdeča vina: plavac, plavac mali, crljenak, babić, lasina in plavina in različne lokalne avtohtone sorte. Bele sorte se vzgajajo predvsem v notranjosti ter ponekod na otokih. Med belimi sortami najdemo predvsem: pošip, maraština, debit, grk, vugava in malvazija »dubrovačka«.

Najboljši vinarji oz. vinske kleti vinske regije DALMACIJA, po oceni cenjenega portala Kult plave kamenice, leto 2020, v abecednem vrstnem redu, so:  Jo Ahearne (Hvar), Badel Korlat (Benkovac), Bire (Korčula), Boškinac (Pag), Bura-Mrgudić (Pelješac), Cebalo (Korčula), Grabovac (Imotski), Gracin (srednja Dalmacija), Karaman (Konavle), Kiridžija (Pelješac), Krajančić (Korčula), Križ (Pelješac), Tonči Marijan (Hvar), Miloš (Pelješac), Nerica (Korčula), Plenković (Hvar), Rizman (Komarna), Stina (Brač), Tomić (Hvar), Volarević (Komarna).

4. Vinska regija SLAVONIJA S PODONAVJEM

Vinska regija Slavonija in Podonavje obsega Slavonijo, Baranjo in zahodni Srem. Na tem območju se nahajajo največje vinogradniške površine, tukaj je tudi največja hrvaška  proizvodnja vina. Vinogradi se večinoma bohotijo na terenih nadmorske višine od 150 do 350 metrov, največ jih je na obronkih Dilja, Psunja, Požeške gore, Papuka, Krndije in Fruške gore. Vinska regija Slavonija s Podonavjem se razteza od Virovitice in Daruvarja na zahodu, pa vse do reke Donave na vzhodu.

To je regija graševine (laškega rizlinga). Sorte, ki jo najpogosteje sadijo v hrvaških vinogradih. Skoraj četrtina vseh hrvaških in skoraj polovica vinogradov vinske regije Slavonije s Podonavjem je zasajena s to hvaležno trto.

Razen graševine v tej regiji večinoma najdemo tudi chardonnay, sauvignon, sivi pinot, beli pinot, renski rizling, traminec, zeleni silvanec in rizvanec. Najvažnije regijske rdeče sorte pa so merlot, črni pinot, frankovka, cabernet sauvignon, zweigelt in portugalka.

Najboljši vinarji oz. vinske kleti vinske regije SLAVONIJA S PODONAVJEM , po oceni cenjenega portala Kult plave kamenice, leto 2020, v abecednem vrstnem redu, so:  Jasna Antunović Turk (Erdut), Belje (Baranja), Vinarija Daruvar (zahodna Slavonija), Ivan Enjingi (Kutjevo), Feravino (Feričanci), Galić (Kutjevo), Gerštmajer (Baranja), Iločki podrumi (Ilok), Jakobović (Brodski Stupnik, Zagreb), Kalazić (Baranja), Krauthaker (Kutjevo), Kutjevo (Kutjevo), Mihalj (Kutjevo), Sontacchi (Kutjevo).

Tako, osnovna dejstva hrvaške vinarske industrije smo zelo nakratko obdelali, v drugem delu  novinarskega prispevka pa nam bo širino in globino vinske tematike, hrvaškega vinskega turizma, hrvaškega vina dodatno razkrivala še naša prijazna gostja, odlična vinska poznavalka, hrvaška »vinarska novinarka« Dijana Carlito Grgić, tudi urednica vinske revije VINUM.IN.

1. Dijana, za sam začetek tega našega mini intervjuja nam, prosim, povejte, kaj nismo napisali o hrvaškem vinu? In seveda podajte svoje osebno videnje.

Hrvaško vinsko tematiko ste na www.pag.si, za začetek, zelo dobro obdelali.  Moja osnovna pripomba gre v smer, da pri sami izbiri vinarjev po regijah manjka nekaj pomembnih imen. Zelo neprijetno in nehvaležno je izpostavljati posamezne kleti, ker na Hrvaškem obstajajo številni odlični “mali” pridelovalci vina, ki pa v marketing ne vlagajo velikih sredstev.

Nekatere od teh vinarjev lahko vidimo na vinskih festivalih in ko okusimo njihova vina, smo še vedno navdušeni, druge lahko obiščemo le v njihovih kleteh. Mislim, da se na Hrvaškem vsak dan razvijajo boljši vinarji in vsako leto dobimo boljša hrvaška vina. Izbira je zmeraj večja, lahko bi rekli ogromna, tudi kultura pitja vina se je začela lepo razvijati, zato ima že skorajda vsak vinar svoje občinstvo.

Še posebej me veseli, da ko pridemo na kakšen festival, je ponudba hrvaškega vina tako odlična, da sploh ne vemo, katero vino bi najprej pokušali. Vidi se, da se vinarji vse bolj posvečajo avtohtonim sortam, kar je popolnoma pravilno, saj tudi sama menim, da bi morali na »avtohtonih vinih« graditi svojo vinsko identiteto, z »avtohtonostjo« v fokusu pa bi Hrvaška lažje postala prepoznavna svetovna vinska destinacija.

Tudi turistom je treba predstaviti in jim ponuditi naše originalne, avtohtone vinske sorte, da bi lahko Hrvaško, hrvaško vino, doživeli na nov način. V tem smislu smo res bogata država in imamo zares veliko za ponudit. Šele ko bodo turisti spoznali naše avtohtone sorte, lahko začnemo razmišljati o večjem izvozu vin avtohtonih sort.

2. Dijana, ker sam o vinski tematiki nimam pojma, vas kot strokovnjakinjo vprašamo naslednje: Koliko je vinskih kleti, registriranih pridelovalcev vina na Hrvaškem?

Koliko vina pridelujejo na Hrvaškem, ali je več vin uvoženih ali izvoženih? Kateri so največji in najpomembnejši vinski dogodki (za same turiste, ne samo za strokovnjake, proizvajalce), sejmi, festivali? Katere so najboljše vinske poti na Hrvaškem? Katere so najboljše spletne strani, na katerih se lahko veliko naučimo o hrvaški vinski industriji? Katere so najboljše hrvaške spletne vinoteke?

Na Hrvaškem nimamo natančnega števila registriranih kleti, zato bi se temu delu vprašanj izognila. Urad za statistiko še ni objavil nobenih novih podatkov, ne bi pa bilo dobro, da objavimo zastarele informacije. Kar zadeva same vinske prireditve, imamo na Hrvaškem veliko takšnih, ki si zaslužijo našo pozornost.

Zagrebški mednarodni festival Vinocom je že 15 let eden izmed najpomembnejših dogodkov v regiji. Tam lahko zagotovo poskusite nekaj najboljših hrvaških vin. Profesor Dropuljić festival Vinocom organizira brezhibno, »razstavo hrvaških vin« vedno spremljajo tudi zanimive izobraževalne delavnice, ki jih vodijo strokovnjaki s samega vrha naše vinske scene.

Omembe vredni so tudi festivali WineOS v Osijeku, Zadar Wine Fest, Vinistra itd. Od spletnih trgovin ne bi izpostavljala posameznih, poudarila pa bi, da vedno več hrvaških vinarjev svoje vino prodaja preko spleta. Najboljše orodje za odkrivanje skrivnosti o vinih, vinarjih, vinogradništvu se skriva na googlu. Vabljeni pa ste tudi k listanju moje revije Vinum, ki je edina specializirana revija o (hrvaških) vinih na Hrvaškem.

3. Dijana, ker je www.pag.si turistični portal, te prosimo, da nam razkriješ vsaj 20 kleti v različnih vinskih regijah, ki poleg odličnega vina ponujajo tudi lepo turistično izkušnjo (zanimiva arhitektura, odlična gastronomska ponudba, odlična lokacija – razgledi, turistični ambient na splošno).

Nehvaležno bi bilo iz moje pozicije urednice vinske revije izbrati le določene kleti, saj si ne želim, da bi izpustila nekega vinarja, ki si tega ne zasluži. Poudarim pa lahko, da vse več kleti uvaja tudi nočitve, ponuja zmeraj boljšo gastronomsko ponudbo in pa nekatere druge manjše ter različne turistične »sladkorčke«.

Hrvaška ima v zvezi s tem veliko za ponudit. Istra in Dalmacija sta vedno odlično prepoznavni in odlični vinski lokaciji, toda tudi ti. »Bregovita Hrvaška« kot Slavonija lahko nudita fantastično turistično izkušnjo. Opažam, da se tudi turistične skupnosti vse bolj vključujejo v promocijo vinskih regij in to me zares veseli.

Celostnega hrvaškega vodnika po vinskih cestah Hrvaške še, žal, nimamo. Hrvaška je odlična turistična destinacija, vendar moramo biti kritični do sebe in se zavedati, da imamo še veliko prostora za številne izboljšave. Mogoče vas bo zanimalo dejstvo, da imamo v reviji “Vinum.In” rubriko, kategorijo “Vino in arhitektura”, kjer skozi “pero” naše izkušene in izvrstne arhitektke Violete Beljić Kušić bralcem predstavljamo privlačne kleti, vinoteke in vinske bare.

Moj osebni nasvet je, da med potepanjem po Hrvaški ne obiskujete le modernih vinskih kleti, ampak zavijete tudi v stare, takšne, ki imajo bogato zgodovino in imajo marsikaj za povedat.  Sama se jasno zavedam, da živimo v časih, ko nas morebiti bolj privlačijo sodobne in turistom prilagojene vinske kleti, toda na Hrvaškem imamo številne vinske kleti, ki so stare 700 ali 800 let. Preživeti nekaj ur v takšni »posvečeni ustanovi« je zagotovo posebna izkušnja, še posebej ob osebju, ki zna pripovedovati »stare, dobre zgodbe«.

Veliko dela je treba opraviti tudi na področju izobraževanja osebja v gostinskih obratih, restavracijah. Imamo veliko dobrih sommelierjev, ki v sezoni znatno izboljšajo prodajo hrvaških lokalnih vin, ker jih gostu dobro predstavijo. Kljub temu moramo na tem področju delati še bolje in bolj zavzeto.

4. Hrvati »delate vino« tudi v morju?! Kakšna so vaša razmišljanja o takšnem načinu pridelave vina? Je še kakšna zanimiva “vinska zgodba”, povezana s Hrvaško?

Da, ustvarjamo »koralna vina«, ki se določen čas starajo v samem morju. Različna ustekleničena hrvaška vina se spuščajo v posebej izdelani kletki v morski globini 12 do 25 metrov na školjčišču na otoku Pagu. Cene takšnega vina se gibljejo od 25 pa do nekaj tisoč evrov, odvisno od samega vina. Vinske steklenice (lahko pa tudi amfore) so tako izpostavljene morskim tokovom, ki ustvarijo, nanesejo korale in druge morske organizme ter tako ustvarjajo zelo privlačne “etikete z morskim pridihom”.

Pojavile so se polemike glede tega, ali se spremeni specifičnost vina med staranem v morju. Vinarji so takoj opazili, da se vina v morju »hitreje starajo, dozorevajo«. V morje se potapljajo vina vseh sort, vendar večinoma močneje strukturirana vina, ravno zaradi tega pospešenega razvoja. Vina se v morju hranijo od 250 do 750 dni, odvisno od zvrsti. Projekt se je začel pred približno 8 leti in doslej je bilo preizkušenih več kot 500 različnih vin od več kot 150 vinarjev iz kar enajstih držav.

Zagotovo so ta »morska vina« zelo zanimiva (turistična) zgodba. Hvalimo se, da imamo najlepše morje in najboljša vina. No, sedaj imamo tudi najboljša vina iz najlepšega morja. 🙂

Pred kratkim je iz Slovenije prišla prva penina, pridelana v popolni temi. Meni osebno je bilo vseeno, če je tema penino zares naredila »drugačno«, izjemno zanimivo pa mi je bilo dejstvo, da so spomnili narediti nekaj popolnoma novega, da so ustvarili zgodbo. Zgodbe, pa naj bodo to vinske ali turistične, je treba včasih graditi tudi na nenavadnih in drugačnih temeljih. Tudi to lahko privablja kupce, tako domače kot tuje.

Jezi me tudi, da včasih vinarji premalo pozornosti namenijo sami etiketi na steklenici. Menim, da turisti izbrano hrvaško vino mnogokrat kupijo prav zaradi samega dizajna nalepke. O hrvaških vinih turisti večinoma ne vedo prav veliko, zato bodo, ko se bodo znašli v trgovini pred polico, prednostno kupili tisto, ki jih najbolj vizualno pritegne.

5. Dijana, na www.pag.si vemo, da si zelo zaposlena, na tesnem s časom, zato sem ti tokrat postavil le nekaj vprašanj. Upam, da bomo nekega dne hrvaško vinsko zgodbo obdelali v dolgem intervjuju. Kaj je treba še dodati ob koncu tega “našega osnovnega besedila o hrvaškem vinskem turizmu”? Imaš kakšno posebno sporočilo za naše bralce?

Vašim bralcem bi vsekakor priporočila, da obiščejo Hrvaško, da se na lastne oči prepričajo o vsem, o čemer pišeš na svojem turističnem portalu www.pag.si. Moj dodaten nasvet pa je, da obiščejo tudi vinske kleti. Degustacija vina v kleti z vinarjem zna biti neprecenljiva in zares prekrasna izkušnja. Sprehodite se tudi po vinogradih in poglejte, kje se vinska zgodba sploh začne.

Ko boste spoznali pravega vinarja, se boste zavedeli resnice v pregovoru “vinarja najdeš v steklenici«. Ob samem koncu vam še enkrat polagam na srce; okušajte naša lokalna vina, spoznajte avtohtone hrvaške sorte, ker ravno avtohtone sorte tvorijo bogastvo hrvaškega vinskega sveta.

Ps. Za fotografije se uredništvo www.pag.si zahvaljuje Turistični skupnosti Hrvaške (HTZ), organizatorjem prireditve »Istria wine and walk«, Muzeju vina na Pelješcu, Dijani Carlito Grgić ter – seveda – posameznim fotografom (npr. naslovnica Stipe Surać).