Intervju: Boris Šuljić

1. Boris Šuljić, pozdravljeni. Za začetek naj povem, da sem počaščen, da smem napraviti intervju z legendo paškega in jadranskega turizma. Rdeča nit tega intervjuja bo vaš slavni in prekrasni, iz braškega kamna narejen, Boškinac na otoku Pagu. O drugih rečeh, pa upam, da bova lahko poklepetala ob drugi priložnosti. Za pričetek vas prosim, da poveste, na katero stran vas najbolj vleče…Je to v Boškincu, če ga razdelimo na tri dele, hotel, restavracija ali vinarna?

Vinarna in vino sta moji največji strasti. Čeprav moram priznati, da me skoraj enako veseli delo pri pripravi novega jedilnika za našo restavracijo, s katerim pričnemo vsako leto februarja in marca. Pa tudi tu nisem strogo kategoričen, z leti se spreminjamo, pa se tako spreminjajo tudi naše afinitete ter nagnjenja. Najvažnejše je, da znamo to prepoznati in morda še pomembneje, da se znamo tega veseliti.

2. Glede na mnoge prebrane novinarske članke se mi zdi, da ste z Boškincem nekako ustvarili darilo, se zahvalili prednikom in kraju, kjer živite vse življenje.

Darilo ali pieteta do vseh mojih prednikov, ki so na tem, takrat zelo surovem, kamnitem otoku uspeli preživeti, zato ime Boškinac. To je neke vrste tradicijska linija, ki biva v meni, čeprav v vsem ostalem nisem niti približno tradicionalist. Spoštovanje do življenja, ki ostaja v tem ambientu in ki se danes preko naših otrok nadaljuje, je odraz intimnosti do te življenjske črte in ljubezni do svojega otoka in družine. Okoliščine, ki so vplivale na dejstvo, da sem danes tu in se ukvarjam s tem, čemer se, v meni vzbuja strahospoštovanje. In čeprav ti skopi otoški prostori kdaj delujejo natrpano in omejeno, če neguješ vedoželjnost in radovednost, noben prostor ni duhovno omejen, da bi te preplašil ali odvrnil.

3. Vaš nagrajen mini hotel Boškinac je zgrajen pod borovim gozdičkom, sredi polj in prelepo urejenih vinogradov, 700 metrov od vas je morje in to vse v bližini Novalje ter, vsem mladim poznanih, Zrć. Za vse tiste, ki ne vedo, prav vi ste pravzaprav začeli z gradnjo Zrć, kot jih poznamo sedaj. Kdaj in zakaj ste se takrat odločili, da Pag ne potrebuje samo Zrć, temveč tudi objekte, kot je Boškinac? V nekem časopisu sem prebral: »Celotna zgodba Zrć je spolzela izpod nadzora prvotne Borisove ideje. Njegov koncept, pravi, ni bil nikoli tak, da Zrće in zgodba o razuzdanosti in party turizmu povsem prevladajo v turističnem potencialu Novalje. Ker, razlaga, ni pohlepen na tak način! Zrće ne bodo več dolgo prinašale koristi skupnosti, če se ne bodo okrepili tudi drugi koncepti, ki ponujajo vonj, barvo, življenje, to pa so dolgotrajnejši gospodarski projekti, pove Boris Šuljić – Boškinac.« Se še vedno strinjate s povedanim? Kljub temu se zdi, da Zrće, kot party plaža še bolj raste in se krepi?

Da, strinjam se, vendar je potrebno to misel še malo pojasniti. Zrće so v nekem trenutku dominantno prevzele vodečo konceptualno in vsebinsko vlogo v novaljskem turizmu. Druga ponuda se v Novalji ni pogumneje in inovativneje razvijala, precej pasivno in ziheraško je vso ostalo gospodarstvo sledilo tistim, ki so v tistem trenutku vlekli voz, to pa so klubi iz Zrć. Zaradi takega nesorazmerja ambicij imamo danes precejšnji primanjkljaj visokokvalitetnih vsebin in kapacitet, kar seveda ni dobro. Kajti, če se to v naslednjih 5 ali 7 letih ne spremeni, bomo pričeli stagnirati, kar z drugimi besedami pomeni propad sedanjega koncepta in padec na nižjo stopničko v turističnem in gospodarskem smislu.

K sreči se načrtuje izgradnja luksuzne marine in pristanišča v centru Novalje ter pričetek del na več hotelskih objektih. V prostorskih načrtih mesta Novalje so predvidene tudi razne spodbude za izgradnjo hotelov s 4 in 5 zvezdicami, s čemer se bo omejil tudi enormen porast apartmajev nižjega cenovnega razreda. Zato sem prepričan, da se črn scenarij vseeno ne bo zgodil. V vsem tem je koncept Zrć še kako dobrodošel, ta se bo v tej smeri znal ustrezno prilagoditi tržišču in kvalitetnejši publiki.

4. Česa si v Boškincu ljudje najbolj želijo? In kaj dobijo? Je razvoj Boškinca z vsemi svojimi produkti (tu mislim predvsem na vašo odlično in regiji dobro znano restavracijo, pa tudi na vaša vina) že zaključen? Kakšni so plani za prihodnost?

Ljudje v Boškincu najbolj povprašujejo po sofisticiranem, nepokvarjenem in pristnem občutku izvrstnosti vseh naših
proizvodov in storitev. Pričakujejo tudi mir v čudovitem naravnem okolju, kvalificirano, kompetentno in ljubeznivo osebje, ki jim bo to vse tudi omogočilo. Seveda so vsa ta pričakovanja do neke mere obremenjujoča in obvezujoča, tako da v našem poslu nikoli ne moreš biti popolnoma sproščen. Po eni strani se od naših vin pričakuje, da bodo neprestano ohranjala to prepoznano visoko kvaliteto in enkratnost, po drugi strani pa v naši restavraciji pričakujejo izvirnost in perfekcionizem pri jedeh, katera vsako leto menjujemo.

Naš hotel bo kmalu dočakal nujne estetske interierske spremembe in na tem projektu že dve leti trdo delamo s skupino arhitektov in dizajnerjev notranje ureditve. Zelo se veselimo teh preureditev hotelskih sob in ostalih prostorov, kajti po 15 letih dela bo ta osvežitev in nova estetika prinesla tudi potrebno ponastavitev vseh vrednot, ki so nam pomembne že od začetka in dvigu celotne zgodbe Boškinca na nek nov nivo. Prepričani smo le v to, da ne bomo nikoli indiferentni do zahtev naših gostov in da se bomo zelo trudili, da jim ugodimo.

5. Mnogi ljubitelji dobre kapljice, in teh je tudi v Sloveniji veliko, vas cenijo, saj ste zelo podcenjeno vino Gegić
dvignili na razmeroma visok nivo. Boris Šuljić, vaše črno vino z imenom Boškinac (kako drugače?!), je dobitnik mnogih nagrad. To lahko naredi samo tisti, ki je resnično zaljubljen v vino, mar ne?

Vino je temelj hiše Boškinac in tako bo ostalo tudi, ko mene ne bo, v to sem prepričan. Vino je v moji rodbini prisotno skozi mnogo generacij, verjamem, da se bo tudi kdo od mojih otrok zaljubil v ta posel. Gegić je težka starinska nehemafroditna sorta, ki je ni lahko vzgajati. Oprašiti jo morajo zunanji opraševalci in če se vse pravilno ne poklopi, nimamo kvalitetnih grozdov. Razen tega tudi klimatske spremembe in vse bolj ekstremni vremenski pogoji zahtevajo od vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da se prilagajajo in spreminjajo glede na te okoliščine. Naša proizvodnja je relativno majhna in nismo življenjsko odvisni od tržišča. Tako smo bolj nagnjeni k bolj tveganim odločitvam, če se izkažejo pravilne, imamo potem tudi dobre rezultate. Trudimo se, da naša vina ohranjajo to avtentičnost in surovost, ki jo nekako tudi pričakuješ od tako dramatičnega otoka, polnega burje in soli, da pa imajo vendar tudi neko prefinjenost in eleganco, kot nedeljiv del naše vinske in življenjske filozofije.

6. Iz mnogih tekstov, ki sem jih prebral od vas, veje zahvala očetu, napravili ste tudi vino Boškinac Ocu … Kaj ste pri očetu najbolj cenili in kaj bi želeli vi dati svoji družini? Kako pomaga žena Mirela?

Moj oče je bil skromen kmetovalec in je svojo družino preživljal s proizvodnjo vina in kasneje, ko je postalo to mogoče, s turizmom. Starši so seveda oblikovali moje življenje v precej pogledih, tako genetsko kot karakterno. V letih mojega izoblikovanja gre moje največje spoštovanje zaupanju, z ničemer prisluženim, ki sta mi ga namenjala starša, njuni odločenosti, da svojo prihodnost vežeta na moje življenje in moje sposobnosti. Občutek tistega trenutka mi je dal resno misliti in me je oblikoval. Danes se tudi jaz trudim, da svojim otrokom vcepim občutek odgovornosti in vzajemnega zaupanja, odprtosti in podpore, prepričan sem, da mi bo uspelo. V vsem tem, pa tudi pri delu, imam največjo in odločilno podporo in pomoč pri soprogi Mireli, ki ima ogromno vlogo v mojem življenju in življenju najinih otrok. Prav tako je nenadomestljiva v podjetju zaradi svoje izjemne profesionalnosti in predanosti.

7. Za vse tiste, ki ne vedo, Boškinac nudi hedonistični oddih … Vsako sobo v hotelu krasi ročno izdelano pohištvo in vsaka ima svojo zgodbo, zunaj je bazen… Boris Šuljić, povejte, po odzivih vaših gostov, s čim so tujci v Boškincu najbolj zadovoljni? Je sploh karkoli, kar bi jih motilo ali bi želeli, pa ne morejo dobiti? Morda wellnes storitev ali bazen, ki bi ga lahko uporabljali tudi pozimi?

Na to vprašanje sem delno odgovoril že prej. Vse naše sobe, lobby, restavracija in vsi javni prostori v hotelu, prav tako degustirnica v konobi Boškinac, bodo v letu 2019 doživeli znatne spremembe. Čeprav mnogi danes uživajo v ambientu in ponudbi Boškinca, se zavedamo, da je 15 let dela zapustilo sledi na opremi in urejenosti interiera. Zelo se veselimo teh sprememb in prepričani smo, da bodo tudi vsi naši stari in številni novi gosti to cenili in uživali v novem Boškincu. V naslednji fazi je predvideno širjenje Boškinca še za 20 sob in izgradnja manjšega wellnessa. Vsekakor je pred Boškincem novo vznemirljivo obdobje.

8. Da pojasnimo, v vašo restavracijo lahko pridejo tudi gostje, ki tu ne prenočujejo in bivajo. Kolikor vem, jih bo vedno pričakal vrhunski kuharski chef, ki bo pripravil nekaj sezonskega in, kar je še pomembneje, kar diši po Pagu in severni Dalmaciji.

Naša restavracija je odprta za vse goste. Negujemo izrazito avtorski pristop h kuhanju, izjemno pozornost namenjamo strežbi in organiziranosti restavracije. Naš mladi chef Matija Begeš je v naši hiši že drugo leto. Pomagamo mu tudi preko JRE združenja ter našimi kontakti, tako da lahko veliko potuje po svetu in gostuje ali tudi stažira v številnih uveljavljenih svetovnih restavracijah ter tako pridobiva nova znanja in izkušnje.

Prav tako omogočamo drugim kuharjem in slaščičarjem, pa tudi natakarjem, stažiranje v renomiranih svetovnih hišah, saj želimo, da na tak način bolje spoznajo vse skrivnosti te industrije, pomembnost usmerjenosti k podrobnostim, na strast, ki se neguje in prenaša na goste: Želimo, da občutijo vzvišenost tega poklica pri najpomembnejših naslovih. Brez take posvečenosti se ne more zgoditi niti pričakovati nič vzvišenega, kar pa je zelo pomembno za obstoj tega lepega in hkrati težkega dela.

Ponudba naše restavracije se vsako leto menja in vedno znova preizkušamo gastronomske potenciale našega otoka in našega morja. Vsekakor je tu jagnjetina in paški sir, ki so stalni del naše inspiracije v tovrstnem raziskovanju. Mislim, da smo v zadnjih 15 letih skupaj z našimi gosti rasli, se spoznavali in spodbujali. V restavraciji Boškinac predstavljajo danes degustacijski, oziroma pokuševalni meniji, pretežni del naše restavracijske ponudbe, čeprav imamo v ponudbi vedno tudi sijajne avtorske alla carte jedi.

9. Boškinac je obiskal tudi znameniti kuhar svetovnega slovesa, Anthony Bourdain, skoraj vsak dan ga lahko spremljamo v kuharskih oddajah No Reservations! na televiziji. Je bil zadovoljen z izborom jedi? Katero jed vi sami najraje priporočate in katero najpogosteje pohvalijo gastro kritiki? In kaj največkrat naročajo »navadni ljudje«?

Anthony Bourdain je naš hotel in restavracijo obiskal leta 2011 in je bil iskreno navdušen nad vampi jagenjčkov, suho hobotnico, divjimi šparglji in paškim sirom. Črni Boškinac ga je dobesedno sezul in v celoti gledano, je njegovo iskreno navdušenje nad Hrvaško, živili in hrano, ki jo je poskusil, zanj veliko prijetno presenečenje. Večkrat je ponovil, da tega ni pričakoval, in to je pokazal tudi s svojim neformalnim obnašanjem. Sam bi težko izpostavil katerokoli jed iz naše zgodovine, kar bi bilo tudi zelo nehvaležno. Pravzaprav se zelo veselim februarja in dela pri novih jedeh in vsakokrat mislim, da bomo prav tokrat napravili najbolj popolno, najbolj originalno in najbolj vznemirljivo jed.

10. Kaj, kot vrhunski strokovnjak za turizem, menite, v katero smer bi se moral razvijati novaljski, ter celi otoški, torej paški, turizem (mesto Pag se skoraj ne razvija, kot da bi spalo)? Boris Šuljić, česa manjka, kaj bi bilo potrebno storiti takoj in kakšno strategijo turističnega razvoja predlagate za prihodnost?

Hrvaška še, žal, ne živi v popolnem tržnem gospodarstvu, preveč je regulirana in zelo centralizirana. Davčne obremenitve so znatne, socialni alimenti določenih privilegiranih skupin so preveliki. V takih okoliščinah je turizem za Hrvaško prevelikega, skoraj usodnega pomena. To seveda ni dobro okolje za umirjeno in kvalitetno načrtovanje turizma. Po drugi strani pa ni moč zanikati naravnih pogojev, možnosti za vlaganja v turizem so ogromne. Otok Pag deli usodo drugih turističnih destinacij, na eni strani nezadostno število hotelov visoke kategorije in premalo avtentičnih konceptualnih projektov na vseh nivojih.

Na vseh delih otoka bi bilo potrebno spodbujati visokokvalitetne turistične vsebine in kapacitete ter omejevati razrast poceni apartmajev za prodajo in najem. Potrebno bi bilo usmerjeno izobraževanje vseh vključenih v turizem, od mornarja na trajektu do prodajalke v kiosku in receptorja ter sobarice v hotelu. Ljubeznivost je pogosto hrvaški največji problem in o njem se bi bilo potrebno odprto pogovoriti. Spodbujati in nagrajevati bi bilo potrebno ljubeznivost, vedno znova se učiti, da je ključ do uspeha v človeku in njegovi predanosti svojemu delu ter dejstvu, da nas obišče nekdo z drugega konca sveta, da bi spoznal nas in našo državo, naše običaje ter pogledal, kaj mu lahko ponudimo. Verjamem, da bo gastro potencial našega otoka, skupaj z vlaganji v kvalitetne hotelske in ostale turistične kapacitete, kmalu imel večji poudarek. Prav tako sem mnenja, da se bodo v to smer usmerili tudi drugi deli našega otoka.

Zrće bodo vsekakor še nekaj časa dominatno zastopane v turistični ponudbi tega dela otoka. Na nas pa je, da znamo upravljati s temi procesi in jih usmerjati proti kvalitetnejši višji kategoriji turizma, ki bo prinašala več denarja gospodarstvu in s tem tudi povečala in pospeševala skupne kapacitete in odgovornost do ohranjanja narave ter pametno gospodarjenje z vsemi viri. Neraziskane dele otoka je potrebno ohraniti pred brezobzirnim urbanističnim uničevanjem in jih komercializirati na najbolj občutljiv in sofisticiran način.

Pričakovati je določen porast investicijskega interesa za Hrvaško, največji del teh investicij bo v turizmu. Na odgovornih položajih bomo potrebovali veliko razumnih, pogumnih in modrih ljudi, da tega ne zavozijo. Nisem prepričan, da imamo na Hrvaškem dovolj ustreznega tovrstnega kadra, ki bi take ljudi tudi prepoznali, po drugi strani pa sem tudi optimističen in verjamem, da bodo prišli mladi, neobremenjeni izobraženi ljudje, ki pridobivajo izkušnje v kulturah in gospodarstvih po vsem svetu, kar bo prineslo ključno kakovost upravljanja in gospodarjenja na to naše področje.