Compare Listings

Najboljše hrvaške restavracije so …

Najboljše hrvaške restavracije so …

V letu 2019 ima Hrvaška torej že pet restavracij s prestižno Michelinovo zvezdico (po nogometno, v kulinarični Ligi prvakov), kar 58 restavracij pa je prejelo Michelinovo priporočilo, od tega je Michelinova priznanja Bib Gourmand, ki jih prejmejo restavracije, ki ponujajo kvalitetne menije po sprejemljivih cenah prejelo 8 restavracij, označbo »Michelin plate« pa je prejelo 50 restavracij. Popoln spisek najboljših »Michelinovih restavracij na Hrvaškem« objavljamo proti koncu prispevka.

Že več kot 100 let izkušenj v ocenjevanju restavracij imajo kritiki pri Michelinovem gastronomskem vodiču. Več kot očitno je, da za tem projektom stoji zelo izkušena in uigrana ekipa profesionalcev. Dokaz več o pomembnosti tega vodiča je dejstvo, da Michelin priporoča več kot 20 tisoč restavracij v 30 različnih državah sveta.

Kakor je znano, Michelinovi ocenjevalci restavracije ocenjujejo popolnoma na skrivaj, nenapovedano in brez velikega medijskega pompa, tega ponavadi sprožijo njegovi »objavljeni rezultati s terena«. In čemu francoski kulinarični strokovnjaki pri ocenjevanju pripisujejo največji pomen?

Foto: HTZ in Ivo Biočina

Zagotovo so, kljub skrivnostnosti, pomembni naslednji dejavniki:
– Zvezdico dobijo tiste restavracije, ki imajo zares dobro kuhinjo, ne glede na vrsto kuhinje.
– Zelo pomembna je kvaliteta produktov, osnovnih sestavin (mesa, zelenjave, sadja).
–  Zelo se ceni umetnost kreiranja odličnih vonjev in kuharskih tehnik.
– Samo originalnost kuhinje znajo ustvarjalci kulinaričnega vodiča še posebej cenit.
– Ne boste verjeli, pomembna je tudi cena jedi (in vin). Jedilnik mora biti tudi po višini cen posameznih jedi pravilno »umeščen«. Seveda, to pomeni, da v določenem okolju (mestu, kraju) cena ne sme biti previsoka, merilo za to pa je to število gostov, ki ni nepomembno.

Kriteriji, po katerih Michelinovo ocenjevalci ocenjujejo restavracije, so skrivnost. Vendar je v javnost pred leti prišel podatek, da pri restavracijah z eno, ali dvema zvezdicama ocenjevalci ocenjujejo samo hrano, medtem ko pri restavracijah s tremi zvezdicami ocenjujejo vse – od infrastrukture, osebja, sloga …« Pa to drži? Seveda!

Italijan Niko Romito, chef restavracije Reale, ki se ponosno hvali s tremi »zvezdnimi mišelinkami«, je povedal, kaj je potrebno vsaj za eno krvavo prisluženo Michelinovo zvezdico: »Za zvezdico je potreben perfekcionizem, izredno veliko truda in dela, vztrajnost in pa tudi trma, in seveda, kar je najvažnejše, strast in ljubezen do kuhanja«.

Slovenski bloger Had je Michelinovo ocenjevanje leta 2017 še dodatno razsvetlil: »Največje število Michelinovih zvezdic, 600, je v Franciji, na drugem mestu pa je Japonska, ki ima 419 restavracij, ki se ponašajo z njihovimi zvezdicami. Italija na tretjem mestu ima 333 restavracij, ki se ponašajo s to prestižno oceno. Trenutno je po svetu nekaj čez 2700 restavracij, ki se ponašajo z eno, dvema, ali tremi Michelinovimi zvezdicami.

Foto: HTZ in Ivo Biočina

Slovenija še nima restavracije z Michelinovo zvezdico, našo kulinarično čast pa čudovito rešuje najboljša svetovna kuharica (iz leta 2017), Ana Roš iz kobariške Hiše Franko. Da bi projekt ocenjevanja na Slovenskem sploh štartal, bi morala Slovenska turistična organizacija, po vzoru Hrvatov, v Pariz nakazati določeno vsoto (baje vsaj 100.000 evrov?!), da bi se strogi kuharski ocenjevalci sploh odpravili na kulinarični pregled slovenske gastronomije.

Zagotovo se pa lahko strinjamo s spletnim portalom RTV SLO, ki je zapisal: »Michelinove zvezdice bi Slovenijo samodejno vpisale na gastronomski zemljevid sveta, restavracijam prinesle zahtevnejše goste z globljim žepom, v državo pa pripeljale kulinarične turiste, ki so se izkazali za tisti segment, ki običajno zapravlja največ. In prav to pa je navsezadnje cilj vsake države, ki se označuje za butično, ne množično destinacijo«.

In še dodatni info: pethodni degustacijski meni v Monteju stane 83 evrov, sedemhodni pa 94 evrov. Za primerjavo: pethodni meni pri Roševi v Hiši Franko stane 70 evrov, devethodni pa 90. Drugače pa dodatno brskanje za zanimivimi podatki razkrije, da na »civilizacijskem zahodu«, npr, v francoskem Lyonu trije hodi (seveda brez vina!) stanejo tudi med 150 in 200 evri na osebo. Seveda te zadnje podatke o cenah vzemite z rezervo, vse se lahko spremeni »čez noč«.

Se pa kuharji oziroma restavracije še kako borijo za te »zlata vredne nagrade«, saj zvezdica »skorajda avtomatično« pomeni, da  se bo obisk v restavraciji zelo povečal. Ali nas potem čudi, da so nekateri kuharji, za Michelinove zvezdice celo umirali?! Zgodovina namreč uči, da je kuhar Bernard Loiseau naredil samomor, ko mu je leta 2003 grozilo, da mu bodo strogi francoski inšpektorji odvzeli zvezdico ali dve.

Foto: HTZ

Spisek najboljših »Michelinovih restavracij na Hrvaškem«:

Zvezdice:
Monte, Rovinj
360°, Dubrovnik
Pelegrini, Šibenik
Draga di Lovrana, Lovran
Noel, Zagreb

Michelin, priporočila:
Kadena, Split
Zrno soli, Split
Boškinac, Novalja
Kaštel, Zadar
Foša, Zadar
Konoba Boba, Murter
LD Terrace, Korčula
Above 5, Dubrovnik
Zuzori, Dubrovnik
Pjerin, Dubrovnik
Filippi, Korčula
Jeny, Tučepi
Zoi, Split
Konoba Buščina, Umag
Badi, Umag
Muzej Okusa, Osijek
Club Waldinger, Osijek
Mon Ami, Velika Gorica
Bedem, Varaždin
Mala Hiža, Mačkovec
Konoba Tri Piruna, Vodice
Marianno, Dubrovnik
Time, Zagreb
Pod Zidom, Zagreb
Tekka, Zagreb
Apetiti, Zagreb
Zinfandel’s, Zagreb
Takenoko, Zagreb
ManO, Zagreb
Dubravkin Put, Zagreb
Boban, Zagreb
Mundoaka, Zagreb (zaprt)
Bistro Apetit by Marin Rendić, Zagreb
Pergola, Savudrija
San Rocco, Brtonigla
Marina, Novigrad
Damir & Ornella, Novigrad
Sv.Nikola, Poreč
Dubrovnik, Dubrovnik
Bastro Tavulin, Dubrovnik

Michelinova priznanja Bib Gourmand:
Agava, Zagreb
Batelina, Banjole
Dunav, Ilok
Konoba Fetivi, Split
Konoba Mate, Korčula
Tač, Zagreb
Vuglec Breg, Krapina
Konoba Vinko, Šibenik

Foto: http://hrturizam.hr/.

Seveda pa Michelinovi strokovnjaki niso edini, ki dajejo ocene najboljšim restavracijam (na Hrvaškem). Obvezno za pogledat so še naslednji medijski projekti, spletne strani itd.:
– Dobro hrano v Istri prepoznavajo lokalni strokovnjaki na spletnem naslovu: http://www.istria-gourmet.com/si/domaca.
– Ob Michelinu je hrvaške restavracije ocenjeval še en ugleden svetovni gastronomski vodič. Več o Gault&Millau (Hrvaška 2018) najdete na spletnem naslovu: https://hr.gaultmillau.com/. Filozofija blagovne znamke Gault&Millau, ki je aktualna že več kot 50 ustvarjalnih let, je: »Luksuz je v kvaliteti, ne v ceni«.

– Skupni projekt Jutarnjega lista in Vinarta tudi išče najboljše med najboljšimi restavracijami (z dodatnimi značkami »prijatelj vina). Projekt Dobri restorani je enostavno dosegljiv na spletni strani http://www.dobri-restorani.hr/.
– S hrano in pijačo na Hrvaškem se ukvarja tudi spletna stran https://www.gastronaut.hr/. Tam preko projekta Restaurant Croatica iščejo 100 najboljših, vodilnih hrvaških gostiln, restavracij. Že preko dvajset glasovanj so organizirali, da bi potem lahko stiskali prepričljiv seznam vseh odličnih »Restaurant Croatica«, več na tej povezavi: https://www.gastronaut.hr/100-vodecih-restorana/.
– Za konec zanimivih in zelo relevantnih povezav dodajmo še https://plavakamenica.hr/. Tam najdemo veliko skupino novinarjev, sommelierjev, enologov, kuharskih chefov in ostalih gastronomskih strokovnjakov. Tudi pri Plavi kamenici ponujajo »prvi hrvaški digitalni vodič z relevantnimi ocenami restavracij«, to je The Truffle. Vodič The Truffle
najdete na spletnem naslovu: http://www.croatiangastronomy.com/hr/.

Pri Plavi kamenici so februarja 2019, ob objavi novih Michelinovih zvezdic za Hrvaško napisali: »Povsem smo prepričani, da bi si vsaj še tri hrvaške restavracije zaslužile vsaj eno Michelinovo zvezdico, to so: Batelina, Plavi podrum in Zinfandel.

Na koncu tega daljšega kulinaričnega zapisa lahko le družno, skupaj z ostalimi mediji, ugotovimo, da je uvrstitev hrvaških restavracij v Michelinovo, pa tudi Gault&Millau, tiskano izdajo le še en zelo pomemben korak k potrditvi gastronomije kot enega ključnih delov hrvaškega turizma. Tudi pozornost, ki jo celotni hrvaški splet namenja gastronomiji, je pohvale vreden.

Vsekakor pa si kot turisti lahko le želimo in upamo, da bo tudi v manj dragih in prestižnih hrvaških restavracijah postrežena odlična hrana z dobrimi domačimi sestavinami. Tudi poseben seznam takšnih restavracij bi bil zelo koristen, kajne?! Ali pa je že kje objavljen? Povejte, komentirajte, pohvalite svojo gostilno, restavracijo, »kmečki turizem« ali vinoteko. Pa dober tek in na zdravje!

Objavljeno

Sorodni članki

Kornatska gajeta – sveta ladjica

»Pred gajeto je bil samo Bog, mati božja in svetniki zaščitniki. Njej se je klanjalo, njej so prinašali darove in njej so se zaklinjali«. Tako med drugim o Betinski gajeti, izdelku specifičnega zemljepisnega, gospodarskega stanja na Murterju piše prof. Vladimir Skračić.

Nadaljujte z branjem

Bakar: v letu pomembnih obletnic

Bakar je bil na prehodu iz 18. v 19. stoletje največje hrvaško mesto po številu prebivalcev. Oživljanje njegove slavne, mnogim še vedno neznane, preteklosti, pa je turistično prebudilo to zgodovinsko kvarnersko mestece.

Nadaljujte z branjem

Lika, hrvaška hrbtenica

Lika je relativno zapostavljena, turistično manj znana hrvaška geografska regija, kot si to zasluži. Lika povezuje Jadransko morje in celino, zelo ljubosumno pa čuva svoje odkrite (in neodkrite) naravne lepote.

Nadaljujte z branjem

Join The Discussion