Pustne maškare v Cetinski krajini

Same maškare so tudi najboljši prenašalci in varuhi pustnih običajev v Cetinski kraji in že po šestem januarju, prazniku svetih treh kraljev, so na svojih divjih obhodih po vaseh in zaselkih. O tem, kako dragocene so, priča podatek, da so se »cetinske maškare« znašle tudi na seznamu nematerialnih kulturnih dobrin Republike Hrvaške. Poglejmo nekoliko podrobneje.

Številni pustni običaji obstajajo tudi drugod po Hrvaškem (največji karneval je v Reki) in v Evropi (glej tudi naš tekst z naslovom Pust, čas norčij), vedno pa utelešajo ritualni boj dobrih duhov z mrzlo in neprijazno zimo, ki jo odženejo s hrupom in skakanjem. Pustno dogajanje je zelo živo tudi v Cetinski krajini (mesta Sinj, Vrlika in Trilj ter občine Hrvace, Otok in Dicmo, ter deli občin Dugopolje, Civljane in Muć).

V vaseh Gljev, Han, Obrovac Sinjski, Bajagić in Gala so pustne povorke edinstven in izviren način upodabljanja starodavnih običajev, prepletenih z zvokom pustnih zvonov in drugih spremljajočih obredov. V občini Otok ima vsak zaselek svojo skupino maškar (Jelašce, Priblaće, Živinice, Gala, Ruda, Udovičići, občasno pa se organizirata tudi pustni skupini Glavičica-Priblaće in Strana z maškarami iz Ovrlj in Korit). Okrog mesta Trilj je najbolj izrazito pustno dogajanje v vasicah Grab, Jabuka, Košuta, Vedrina, Vrpolje, Čačvina in Velić.

Razpored pustne povorke temelji na tradicionalnih pravilih, ne spreminja se in v njej sodelujejo samo moški. Na čelu je skupina belih, »bilih« maškar, »barje« in svatov, sledi skupina »komedija«, na koncu povorke se gibljejo črne, »crne« maškare.

Svate, ki simbolizirajo zadnji konec zime in prihod pomladi, je nekoč vodil prvi »did«, danes pa je to vlogo prevzel t.i. »barje« (barjaktar; turško – zastavonoša; sedaj bolj v smislu glavnega zabavljača v pustni povorki). Možata, ​​noseča nevesta v spremstvu »divera« išče ženina, kar je tudi glavna naloga celotne pustne povorke.

Tu so še »jenge« (poročene ženske), »jengije« (dekleta) in drugi gostje – poročni liki, oblečeni v svečane obleke (mnogokrat v narodno nošo). »Turčin«, ki je nekakšen komandant vsem maškaram v divji in veseli pustni karavani, mora še posebej paziti, da se ne mešajo »bili in crni« pustni liki. Pustna lika »Turčina« in »bule« (tete) sta povezana z dolgotrajno prisotnostjo Turkov na tem območju.

Za svati gre pustni oddelek »komedija«, ki brez dlake na jeziku kritizira aktualne družbene in politične teme in nikomur ne prizanaša z ostrimi in pekočimi kritikami. Črne svate vodita »baba i did« (babica in dedek), nosilca kulta plodnosti, ki s simulacijo spolnega odnosa »kličeta« po obilnejši letini.  V procesiji se najde prostor tudi za »žalovice« (užaloščene vdove), ki neumorno vzklikajo smešna in komična gesla.

Najbolj privlačen in impresiven del povorke tvorijo impozantni »didi«. Didi na glavi nosijo do 1,5 metra visoke ovčje glave, okoli pasu pa imajo obešene zvonce. Oblečeni so v stara oblačila, krasijo jih številne barvite rese.

Didi poosebljajo ritualni starodavni boj dobrih duhov z zimo, ki jo odganjajo z neznosnim hrupom in divjaškim skakanjem. Didi z glasnim zvonjenjem  odganjajo zle uroke z domačih živali (predvsem ovac in goveda), kar skupaj s plodnostjo in prihodom pomladi priča o najpomembnejših preokupacijah naših prednikov.

»Didi« so tudi navdihujoč motiv za številne znanstvene raziskave, razstave in predavanja na temo nesnovne kulturne dediščine. So pa “didi” tudi zelo dobrodošle maske na številnih pustnih festivalih, karnevalih po Hrvaški in v Evropi. Didi so tako tudi glavna atrakcija na velikem pustnem festivalu v Sinju, ki nosi ime »Smotra mačkara Cetinskog kraja«.

Poleg tradicionalnih pustnih mask, ki z tradicionalnimi rituali ohranjajo dragoceno tradicijo hrvaškega ljudstva, na sinjskem pustnem festivalu sodelujejo tudi številne skupine, ki celotno povorko dopolnjujejo in bogatijo s svojim komičnim, duhovitim odrskim nastopom.

Sinjska pustna »smotra«, leta 2021 naj bi bila organizirana že sedmič, zaradi pandemije korona virusa, kakor podobne prireditve drugod po svetu, odpade, v turistični skupnosti Sinj pa upajo, da bodo karnevalske dejavnosti brez zadržkov in problemov stekle že naslednje leto.

Ps. Uredništvo www.pag.si se TZ Sinj iskreno zahvaljuje za pomoč pri pripravi teksta in objavi fotografij.