Compare Listings

Halubajski zvončarji so strašne maske

Halubajski zvončarji so strašne maske

V Halubju živijo Halubajski zvončarji, divji varuhi stoletne tradicije. Halubajski zvončarji se vsako leto na istem kraju in ob istem – pustnem – času odpravijo na tradicionalne pohode po vaseh Halubja in nasploh Kastavštine po že dolgo utečenih poteh, odganjajo zimo, kličejo in hrepenijo po pomladi. Za kraj so ti strašni liki tako pomembni, da so jim postavili svojevrsten muzej, Hišo halubajskega zvončarja, ki bo – skorajda zagotovo – postala zelo zanimiva turistična atrakcija. Poglejmo podrobneje.

Kurent in Kurentovanje

Kurent in Kurentovanje

Kurent, včasih imenovan tudi korant, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni slovenski etnografski pustni lik, značilen je predvsem za območje Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem svojih zvoncev iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Pravilneje pa bi bilo morebiti reči: kurent je magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo. Kurentovanje, največjo slovensko prireditev odprtega tipa, že več desetletij tradicionalno organizira mesto Ptuj, seveda pa velja tudi za največji slovenski (in srednjeevropski?!) pustni festival.

Ptuj, najstarejše slovensko mesto

Ptuj, najstarejše slovensko mesto

Ptuj velja za najstarejše slovensko mesto, je most do slavne preteklosti. Arheološki park Poetovio predstavlja dediščino antičnega Ptuja. Ptuj je dom magičnega kurenta, ste že obiskali muzej Kurentova hiša, ste doživeli divjo festivalsko pustno Kurentovanje? Ptujska veduta, z mostom in s slovitim ptujskim gradom, je čudovita. Ptujsko staro mestno jedro, čeprav majhno, je zelo sladko. Omenimo mestni stolp ob gledališču, minoritski in dominikanski samostan, muzeje in galerije, cerkev svetega Jurija, mestno hišo, Florjanov in Orfejev spomenik ter reko Dravo s Ptujskim jezerom. Ptuj je, kakor se za Štajersko pač spodobi, tudi mesto vina in pristnih kulinaričnih okusov. Ptuj je lahko tudi mesto blažene sprostitve (Terme Ptuj) in športno aktivnega oddiha (Slovenske gorice in Haloze).

Lastovski poklad

Lastovski poklad

Pustni, karnevalski običaji so na otoku Lastovu, še posebej pa v samem srcu otoka, mestecu Lastovo, zelo pomembni, dandanes jih lahko zajamemo s skupnim imenom Lastovski poklad. Lastovski poklad je tudi eden najstarejših pustnih običajev v Evropi (pol tisočletja in še nekaj let drobiža). Tudi zato je bil pustni Lastovski poklad leta 2008 vpisan in umeščen na seznam zaščitene nematerialne kulturne dediščine Republike Hrvaške. Vsekakor imamo kaj hitro več kot dovolj razlogov, da tudi na www.pag.si, slovenskem portalu o hrvaškem turizmu, nekoliko podrobneje predstavimo Lastovski poklad.

Crikvenica: Maškare 2023

Crikvenica: Maškare 2023

Turistična zveza Crikvenica sporoča: »Letos, leta 2023, bomo uživali kar v sedmih tednih pustovanja. Zabavale nas bodo številne maškare, velike in nekoliko manjše pustne povorke, uživali bomo v ustvarjalnih maskah, se čudili čajankam za najmlajše, vse skupaj pa nas čaka obilica smeha in dobre volje. Opisano je le del naših znanega crikveniškega pustovanja, ki svojo zgodbo z imenom Maškare gradijo na tradiciji, ki so jo pilile številne generacije Crikveničanov.

Lastovo, turistične znamenitosti

Lastovo, turistične znamenitosti

Plaže in plavanje. Jadranje in potapljanje. Mestece Lastovo z Glavico (Kašćel). Cerkvica sv. Kuzme in Damjana. Knežja palača – Palac in Lastovski statut. Kadeči se fumarji (dimniki), »ljubeča« narodna noša ter znamenito pustno rajanje. Opazovanje nočnega neba, fotografsko raziskovanje otočja Lastovo in zapuščenih vojaških objektov. V času zamrznjena Lučica in markantni svetilnik Struga. Sardelice na ražnju in vino. Nedotaknjena narava, 200 km pešpoti, brez stresa. To (in še več) je Lastovo.

Lastovo, carski otok

Lastovo, carski otok

Lastovo je otok presežnikov, hvaljen je oh in sploh, z izbranimi besedami, poglejmo nekaj primerov: Lastovo, čarobni hrvaški otok, za vse, ki želijo uiti ponorelemu svetu. Lastovo, hrvaški otok, ki jemlje dih. Lastovo, prebujajoča se dalmatinska Trnuljčica. Lastovo – čarobni otok, kjer so vse plaže videti, kot da so padle iz pravljice. In to nočno nebo! Lastovo – otok, ki te prevzame. Lastovo je (v medijih) tudi: carski otok, zeleni otok, otok sreče, srce Jadrana in pa tudi najmlajši hrvaški naravni park.

Pustne maškare v Cetinski krajini

Pustne maškare v Cetinski krajini

Najbolj privlačne in impresivne pustne maškare v Cetinski krajini, tam okrog alkarskega Sinja, so impozantni »didi«. Na glavi nosijo do 1,5 metra visoke ovčje glave, okoli pasu pa imajo navešene zvonce. Maškare »didi« je kot zelo atraktivne prepoznal tudi hrvaški del National Geographica ter jih uvrstil na samo naslovnico revije.

Kumrovec, Staro selo

Kumrovec, Staro selo

Kumrovec predvsem starejši ljudje poznajo predvsem kot rojstni kraj Josipa Broza – Tita, nekdanjega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Titu v čast in turistom v veselje je pred mnogimi desetletji okrog njegove rojstne hiše »zrasla muzejska vasica na prostem«, Staro selo, ki pritegne tudi mlajše obiskovalce.

Grobnički dondolaši preganjajo zle duhove

Grobnički dondolaši preganjajo zle duhove

Grobnički dondolaši so prvorazredni pustni liki, zelo glasna turistična atrakcija, redni udeleženci Reškega karnevala in zaradi tega eden izmed značilnih simbolov mesta Reka. Kar seveda ni najbolj pravilno, saj so Grobnički dondolaši, kakor pove že samo njihovo ime, doma v Grobniku, kraju, ki je poznan predvsem le po vonju dirkaških bencinskih hlapov in »zažganih gum«.