Compare Listings

Lastovo, »TOP 7«

Lastovo, turistične znamenitosti

Plaže in plavanje. Jadranje in potapljanje. Mestece Lastovo z Glavico (Kašćel). Cerkvica sv. Kuzme in Damjana. Knežja palača – Palac in Lastovski statut. Kadeči se fumarji (dimniki), »ljubeča« narodna noša ter znamenito pustno rajanje. Opazovanje nočnega neba, fotografsko raziskovanje otočja Lastovo in zapuščenih vojaških objektov. V času zamrznjena Lučica in markantni svetilnik Struga. Sardelice na ražnju in vino. Nedotaknjena narava, 200 km pešpoti, brez stresa. To (in še več) je Lastovo.

Lastovo, turistične znamenitosti

Lastovo je »carsko«. To smo ugotovili že v našem prvem prispevku o Lastovu. V uvodnem prispevku z naslovom Lastovo, carski otok smo se sprehodili skozi njegove osnovne statistične in geografske posebnosti, obiskali pomembnejša naselja otoka Lastovo in na kratko skočili v zgodovino. Tokrat pa bomo naše pisanje fokusirali na nekatere pomembnejše turistične (in zgodovinske) znamenitosti otočja Lastovo.

1. Plaže na Lastovu

»Brez lepih plaž ni lepega dopusta«. To je mantra povprečnega turista, pa naj bo ta iz Slovenije, Poljske ali Nemčije. Vsaj občasno ležanje na plaži je del neizbežnega dopustniškega rituala, od katerega ne želimo pobegniti. Lepe plaže so zaželene zmeraj in povsod, tako velja tudi za Lastovo.

Otok Lastovo nima ogromnih plaž v stilu »žurerskih« Zrć na otoku Pagu ali ogromne peščene in »množične« Rajske plaže na Rabu, vsekakor pa ima več kot dovolj »skorajda intimnih« plaž in zalivčkov, ki jemljejo dah. Morje na Lastovu je kristalno čisto, bistre zelenkasto-modre barve. Skrite zalive krasi gost borov gozd, ki ustvarja tudi hvale vredno naravno senco. Lastovske plaže so večinoma divje, naravno kamnite in skalnate.

Mediji in reklamni dokumenti Turistične skupnosti Lastovo omenjajo predvsem naslednje plaže in zalivčke: hotelska betonska plaža v naselju Pasadur, plaža Pionir (betonska, Uble), Zaglav (vstop preko skal), plaži Žal in Portorosso (priporočena za otroke) v zalivčku  Skrivena luka, Kujenčeva Ropa (za nudiste, s prekrasnim sončnim zahodom), plaža in »uvala« Uska (500 metrov od kampa Skriveni), raznoliko plaža Mihajla (kafić in igrišče za odbojko na mivki), skrit zalivček Zace (ki ga obožujejo fotografi) in »zgodovinsko zaščitena uvala Lučica« (z okrog tridesetimi kamnitimi, šarmantnimi ribiškimi hiškami).

Vabijo tudi naslednji plaže in zalivčki: Dragovoda, Pod Mrčaru, Konopljica, Barje, Portić, Perna, Hrvaska, Studeno dance, Sito, Staklena,  Davjenica, Korita, Kručica, Borova in Jurjeva luka.

Čeprav se ne nahaja na samem otoku Lastovu, ampak na otočku Mladine, ki je del Lastovskega otočja, moramo obvezno omeniti tudi plažo Saplun, saj je edina peščena.

Dodatek. Lastovski arhipelag  je s svojimi zares številnimi otočki raj za jadralce. Mnogi turisti pa si Lastovo izberejo tudi za potapljanje. Priljubljene lokacije za potapljanje so: otoček Bijelac – podvodni prehod skozi otok, otoček Tajan – podvodna jama in rt Struga s »strašnimi stenami, ki segajo tudi do 80 metrov globoko. TZ Lastovo opozarja, da je potapljanje na Lastovu, ki je bil leta 2006 razglašen za naravni park, možno le v spremstvu potapljaškega vodnika pooblaščenega potapljaškega centra.

2. Lastovo, naselje Lastovo

Naselje Lastovo, ki je dandanes pravi »fotografski sladkorček«, je zaradi lastne varnosti tam okrog leta 1000 zraslo »stran od obale«. Leta 998 se je namreč beneški dož Pietro Orseolo II. odločil, da bo vzdolž jadranske obale izkoreninil hrvaške gusarje (tudi te z Lastova) in mogočnim Benetkam zagotovil prevlado na Jadranu.

Ob sprejetju neenakega boja je bila po hudem odporu večina prebivalcev otoka Lastovo zverinsko pobita. Po beneških virih je na otoku preživelo le 36 družin od približno 1200 prebivalcev, kolikor jih je v času napada živelo na Lastovem. Ker so Benečani ob napadu tudi popolnoma uničili največje obstoječe naselje ob obali, so se prebivalci Lastova dokaj zlahka odločili, da bodo novo naselje zgradili na »notranji strani« višjega hriba, tam, kjer se bodo mnogo lažje branili pred novimi morebitnimi napadalci.

Sledi naslednja zanimivost iz zgodovine Lastova. Leta 1310 je Lastovo dobilo svoj prvi napisani predpis – t.i. Lastovski statut, ki je nastal po tem, ko so se Lastovci dvakrat borili proti Dubrovniški republiki, potem pa so koncem 12-ega stoletja sami prostovoljno vstopili v Dubrovniško republiko.

Lastovski statut je prebivalcem Lastova omogočal »dokaj veliko mero avtonomije«, kar lahko podkrepimo tudi z naslednjimi zanimivimi stavki. Lastovski statut, ki ima 30 uredb, se začne s prisego dubrovniške komune, da bo spoštovala vse starodavne običaje otočanov, ki so se prostovoljno predali Dubrovniku.

Po statutu otok Lastovo upravlja svet dvajsetih članov, ki opravljajo funkcijo vse od svoje izvolitve pa do smrti. Kdor ni obdeloval svoje zemlje, je ni bil vreden in se mu je odvzela. Dubrovniški knez, je smel na Lastovu ostati le šest mesecev v letu, ni smel kupovati lastovske zemlje in hiš, niti se ni smel poročiti z domačinko.

Je pa imel dubrovniški knez na Lastovem vendarle najlepšo hišo, knežev dvor, t.i. Palac (ob stanovanju sta bila znotraj zidov tudi pisarna in zapor?!), ki je bila zgrajena v štirinajstem stoletju.

Palac, mini palačo, so porušili v devetnajstem stoletju in na njenem mestu zgradili neorenesančno palačo družine Grbin (danes Fantela). Pravokotna dvonadstropna hiša z dvokapno streho je obdana s stopničastimi terasami in vrtovi, celoten kompleks pa je obdan s kamnitim zidom. Ohranjen inventar je zelo bogat z dragocenimi primerki pohištva ter originalnimi stenskimi in stropnimi freskami.

V sklopu Palaca, kneževega dvora, lahko obiščete tudi cerkev sv. Janeza Krstnika, v katerem je etnografska zbirka predmetov.

Lastovo je sčasoma vendarle izgubilo velik del svoje avtonomije. Nenehno omejevanje pravic in visoki davki so leta 1602 in 1652 na Lastovu privedli celo do upora, do dveh kratkotrajnih vstaj, ki pa nista bili uspešni. Še ena sočna iz zgodovine: Turki, verjetno zaradi velike oddaljenosti od celine in relativne strateške nepomembnosti, Lastova niso nikoli napadli. Je pa bilo Lastovo v času turških evropskih osvajanj pogosto tarča (črnogorskih) ulcinjskih gusarjev.

Na Glavici, hribu tik nad mestom Lastovo, kjer je nekoč že stala prazgodovinska gradina, so dubrovniške oblasti zgradile t.i. Kašćel, ki so ga večkrat spreminjali in popravljali. Tam so bila borna bivališča, vodnjak in celo majhna kapelica, posvečena sv. Janezu.

Na mestu tega dubrovniškega Kašćela, ki je bil porušen med enim izmed lastovskim uporom, so Francozi, leta 1808, ko so zasedli otok, zgradili manjšo utrdbo. Njihova zgradba se po prezidavah še danes uporablja kot meteorološka postaja. Do Kašćela lahko pridete po urejeni poti iz centra Lastova (približno 10 minut hoje). Z vrha je čudovit razgled na celotno lastovsko otočje pa tudi na otok Korčulo.

3. Cerkev sv. Kuzma in Damjan

Čeprav stoji cerkev sv. Kuzma (slovensko – Kozma)  in Damjan sredi Lastova (druga, prejšnja, točka), si glavna, župnijska cerkev zasluži stavke v posebni, »svoji točki, pod številko tri«. Cerkev sv. Kozma in Damjan (bi rekli po slovensko) je bila zgrajena ali razširjena med letoma 1469 in 1479, na ruševinah starejše cerkve iz 11. stoletja.

V začetku je bila cerkev sv. Kuzma in Damjan enoladijska cerkev, to je današnji osrednji del, ki so ga zgradili domači, pa tudi dubrovniški in korčulanski mojstri, v šestnajstem in sedemnajstem stoletju pa sta bili dograjeni tudi stranski cerkveni ladji.

V prvi polovici sedemnajstega stoletja so Lastovci nabavili sliko sv. Kuzme in Damjana, vrhunsko likovno delo enega najboljših rimskih slikarjev tistega časa Giovannija Lanfranca. Župnijsko cerkev so posvetili marca 1692. Sedanji zvonik je bil postavljen v času druge sv. vojne.

Župnijska cerkev sv. Kuzma in Damjan, ki je bila zadnjič renovirana leta 1996, ima torej danes t.i. »tri ladje«, ki se nahajajo v središču sakralnega peterokotnika. Skozi zgodovino je bilo tukaj, izpod »Dovca« (glavni trg v naselju), zbirališče celotne lastovske skupnosti. Lastovo vsako leto, 26. septembra, slavi svoja zaščitnika (Kuzma in Damjan sta bila brata dvojčka, rojena okrog leta 300 v Siriji, ki sta bolnike zdravila brezplačno).

Vsak september pride na ta cerkveni praznik mnogo obiskovalcev, tudi potomcev tistih Lastovcev, ki so v daljnje dežele odšli s trebuhom za kruhom.

Dodatek Turistične skupnosti Lastovo: »Od skupno 38 cerkva na Lastovu, tako ohranjenih kot tistih skorajda docela porušenih, jih je kar 21 vpisanih kot zaščiteno kulturno dobro. Lastovčani so z gradnjo cerkva slavili svetnike, da bi jih le-ti spremljali v vsakdanjem življenju, jih varovali pred nesrečami in jih reševali pred boleznimi.

Najstarejša cerkev je  zgodnjekrščanska bazilika v bližina naselja Uble (iz šestega stoletja), najstarejša ohranjena cerkev pa je cerkvica sv. Luka iz 11. stoletja«.

4. Fumar (dimnik)

Lastovski »fumar«, torej dimnik, je posebnost lastovske hiše. Lastovski fumar je tudi značilen in edinstven lastovski arhitekturni izraz predvsem sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Lastovčani so dobesedno tekmovali, katera hiša bo imela izvirnejši in lepši fumar, okraski na lastovskem dimniku so bili zmeraj bolj raznoliki in nenavadni.

Okraski na lastovskih dimnikih so zelo različni in ni drugih pravil, kot da mora fumar čim bolj izstopati, kar pomeni, da lahko na nekaterih naletite celo na živalske rogove. Pravzaprav imajo rogovi celo specifično nalogo, da odganjajo uroke in nesrečo, najpogosteje pa so pravzaprav subtilno sporočilo tečnim sosedom o tem, kaj si lastnik hiše misli o njih. 🙂

Čeprav so bili lastovski fumarji predvsem zanimivi simboli položaja določenih družin v Lastovu, vsekakor ne smemo zanemariti tudi njihove funkcionalne vrednosti, arhitekturne genialnosti. Fumar namreč vsebuje tudi vsa lokalna znanja o različnih smereh in jakosti številnih jadranskih vetrov, saj je bilo še posebej pomembno, da se dimnik postavi tako, da se prepreči vračanje dima v kurišče.

5. Poklad, lastovski poklad (pustovanje)

Še ostajamo v kraju Lastovo. Lastovski poklad (pust, pustovanje, karneval), je bil leta 2008 vpisan in umeščen na seznam zaščitene nematerialne kulturne dediščine Republike Hrvaške. Lastovski poklad je verjetno eden najstarejših tradicionalnih običajev v sosednji Hrvaški in Evropi. Na Lastovu ga izvajajo vse od davnega leta 1483, ko so Mavri (Katalonci) napadli in oblegali sosednjo Korčulo. Celotna zgodba teče nekako takole, prekrasno pa je zapisana na našem priljubljenem portalu www.morski.hr.

Po ljudskem izročilu so Katalonci tistega leta poslali svojega glasnika z zahtevo in ultimatom, naj se Lastovčani predajo brez boja. Lastovci pa so arogantnega katalonskega vojnega odposlanca priprli in zadržali. Ker se sel ni vrnil, so Katalonci (iz Korčule) s številnimi bojnimi ladjami krenili proti Lastovu, da bi zasužnjili in zavzeli otok.

Ko je stražar na opazovalnici nad Lastovim zagledal številno vojaško katalonsko floto, ki se je približevala Lastovu, je v grozi kriče opozoril svoje otočane: »Kukuriku gornje selo, kukuriku donje selo! Eto idu Katalani i bit ćemo svi poklani!«

V obupu in lastni nemoči so Lastovci s svojim duhovnikom na čelu hitro zapustili svoje domove in se povzpeli na najvišji lastovski hrib, Hum. Tam so, ob cerkvi sv. Jurija, rotili vsemogočnega Boga, da jih reši pred krutimi napadalci.

V trenutku se je naredila strašna nevihta, ki je potopila večino katalonskih ladij. Ostali zdesetkani Katalonci so se vrnili »lizat svoje rane« na Korčulo, na Lastovo pa se niso vrnili nikoli več. Ko so Lastovčani videli, kaj se je zgodilo in da je neposredna nevarnost minila, so se veseli vrnili domov.

Tam so ujetega katalonskega glasnika položili na osla in ga s posmehom vodili skozi vas. Privezali so ga na dolgo, napeto vrv in ga trikrat spustili z bližnje vzpetine, ki se danes imenuje Pokladareva grža. Zvečer so obsojenca odpeljali v središče Lastova, na Dolac, kjer so ga ob spremljavi dramatičnega cerkvenega zvonjenja zažgali.

Dejstvo je, da so se do danes ohranili: 1 – klic opazovalcev »kukuriku zgornja vas, kukuriku spodnja vas«, 2 – ob karnevalu se po 300 metrski vrvi še zmeraj spušča slamnata lutka, ki jo ob koncu pustovanja zažgejo, 3 – navada lastovskega romanja (bosih nog?!) v cerkev sv. Jurija.

6. Lastovo – otok kristalnih zvezd

Poznate ljubezensko skladbo »Padaju zvijezde« najbolj popularne jugoslovanske rock zasedbe Bijelo dugme? No, zvezde »padajo« tudi na Lastovem in to skorajda dobesedno, v naše naročje, tako lepo se vidijo ozvezdja na Lastovem. Ustvarjalci slovenske fotografske revije, ki jo najdete tudi na spletnem naslovu www.digitalna-kamera.si, na Lastovem občasno organizirajo tudi fotografske tečaje, samemu otoku pa namenjajo zelo pohvalne besede.

Med drugim so novinarji Digitalne kamere zapisali: »Ker je otok Lastovo kar precej oddaljen od kopnega in je tu svetlobno onesnaženje še najmanjše, so ga kaj hitro odkrili tudi astronomi in ga vzljubili kot priljubljeno destinacijo za opazovanje in fotografiranje nočnega neba. Sedaj se turistična skupnost Lastovo zavzema, da bi Lastovo postalo otok zvezd. Za ta namen so zamenjali že večino javne in zunanje razsvetljave, da sveti pridušeno in le navzdol«.

Na elle.metropolitan.si sem našel še en podatek: »Po podatkih iz svetovno znane zvezdarne v Istri – Višnjanu, je nebo Lastova po tistem v Sahari drugo najbolj čisto na svetu!« Ne vem, če ta podatek zagotovo drži, vsekakor pa velja, da si lahko svoje noči na Lastovu naredite še posebej romantične.

S seboj vzemite partnerja ali partnerko, odejo in se odpeljite na Hum, najvišji hrib na Lastovem ter tam sama ali pa v družbi drugih (amaterskih) astronomov uživajta v pogledu na kristalno čisto nočno nebo z milijoni zvezd.

7. Narodna noša, JLA, svetilnik Struga, jama Rača, prireditve, vino&sardele

Ob zaključku končajmo »raznoliko« in skorajda v telegrafskem stilu (tako smo tudi začeli). Lastovska narodna noša je rdeča ljubeča, lahko bi rekli – »seksi«, nosi se ob posebnih svečanostih. Lastovo je po drugi svetovni vojni doletela enaka usoda kot bližnji otok Vis – postal je otok, rezerviran za »jugo vojsko« (JLA – jugoslovanska ljudska armada), za katero so ostali številni zapuščeni vojaški objekti (predori, bunkerji in jarki), ki jih turisti zelo radi raziskujemo.

Nekateri turisti radi raziskujejo tudi podzemne jame. Najbolj znana lastovska jama je Rača, kjer so našli tudi sledi človeškega življenja (unikaten primerek dvorezne britvice, pa tudi nekaj lončene posode, ki priča o stikih z grško kulturo).  Jama Rača, s kolonijo netopirjev, je geomorfološki spomenik narave in bogato arheološko najdišče, dolga je 70 metrov in navdušuje z bogastvom jamskih struktur, stebrov izjemnih oblik. Za obisk jame Rača potrebujete lastno svetilko, ker je jama dokaj divja, zaenkrat še nima »turistične infrastrukture«.

»Zadnji sončni žarki so razsvetlili nebo in sonce je počasi utonilo v morju. Lastovo bo počasi zagrnila tema in zvezde se bodo razkropile na jasnem nebu. Zasvetila se bo mlečna pot, s tem pa tudi luči na stolpih lastovskih svetilnikov«, zapiše Anita Palada na svojem portalu croatiantraveljournal.com.

Morebiti najlepši, najbolj atraktivni svetilniki lastovskega otočja so: Sušac (na otoku Sušac, zahodno od Lastova), Glavat (na otoku Glavat, vzhodno od Lastova) in najbolj turistično oblegan in fotografiran, svetilnik Struga v zalivu Skrivena Luka na samem otoku Lastovo (nudi dokaj poceni najem štirih apartmajev, stoji na 104 metra visoki skali, ponuja izjemen pogled na odprto morje, za savudrijskim svetilnikom iz leta 1818 je drugi po starosti med kamnitimi zidanimi svetilniki na vzhodni jadranski obali – zgrajen je bil leta 1839).

Prireditve: Lastovsko »Kulturno ljeto« (številne kulturno-zabavne in turistične manifestacije: petje  različnih klap, različni koncerti, kino, astronomske delavnice ), 26. septembra je dan občine Lastovo (slavita se sveti Kozma in Damjan, domačini pa rajajo do zgodnjih jutranjih ur).

Šport: ob že omenjenima plavanju in potapljanju, tudi kolesarjenje in predvsem pešačenje (več kot  200 km pohodniških poti, ne ravno zelo visoki hribi in prekrasna pokrajina, ki sploh ne pozna strupenih kač).

Domače vino (belo vino rukatac ali maráština, rdeči plavac mali) in domača hrana, ki bo namenoma zapisana (tudi) v hrvaškem jeziku: »sitna pržena riba, sipa s bobom, hobotnica s pulentom, riblja pašteta, pohane srdjele – rasplaćene, slanutak i pojak sa srdjelama, srdjele na ražanj, krumpir na salatu, brodet od ugora, carska murina na žaru, jagnjetina in jadranski jastog ter deserti, sladice kot so skalice, fritule in kotonjata«.

Domača turistična skupnost je zapisala: »Lastovo je kraj, kjer so kralji in cesarji stoletja uživali v vinu in oljčnem olju ter v aromah lastovskih zdravilnih zelišč«. Če torej lahko neizmerno čudovitost otoka Lastova spoznavajo svetovni veljaki (npr. slavni bogataš Bill Gates je z ženo leta 2009 večerjal ob svetilniku Struga), sploh ni razloga, da ne bi na rajskem Lastovu uživali tudi mi, navadni smrtniki. 🙂

Ps. Fotografije Turistična skupnost Lastovo in fotograf Ante Gugić ter novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu.

Sorodni članki

Čiovo, otok Čiovo

Čiovo je eden najbolj znanih in naseljenih otokov v srednji Dalmaciji, s celino ga v znamenitem Trogirju povezuje most. Otok Čiovo slovi po svojih čudovitih plažah, njegova velika turistična prednost pa je tudi v tem, da ima odlično lokacijo, številni turistični biseri Jadrana so namreč od otoka Čiova oddaljeni le »kratko vožnjo«.

Nadaljujte z branjem

Civitas Sacra – Sveto mesto

Interpretacijski center Civitas Sacra v Šibeniku je navdihnila slavna katedrala sv. Jakova, ki je večna inspiracija vsem generacijam. Lahko bi rekli, da vse, česar niste vedeli o katedrali sv. Jakova, lahko sedaj izveste v kulturno-turistični atrakciji z imenom Civitas Sacra.

Nadaljujte z branjem

Turistične zanimivosti mesta Korčula

Mesto Korčula je eno izmed najlepše ohranjenih srednjeveških mest na Jadranu. Že to dejstvo pove, da bo pisanje o največjih turističnih zanimivostih starega mesteca Korčula, nadvse zanimivo in prijetno. Katera je sploh največja turistična zanimivost mesta Korčule?

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.