Compare Listings

Vse, kar ste želeli vedeti o Dalmaciji

Dalmacija: dejstva plus 12 zanimivosti

Dalmacija je verjetno najbolj privlačen del Hrvaške, s številnim in raznolikim naravnim bogastvom, okusno hrano in zanimivimi ljudmi z značilnim, samosvojim karakterjem. Sprehodili se bomo čez statistične, pa geografske podatke, vse skupaj pa začinili tudi z zanimivimi dejstvi o Dalmaciji in Dalmatincih. Vabljeni k branju.

Dalmacija: dejstva plus 12 zanimivosti

Dalmacija; kaj je tisto, kar dela Dalmacijo posebno? Dolg je seznam in vsak, ki je bil vsaj enkrat v Dalmaciji, ve, da je ta del Hrvaške več kot izjemen, poseben. Zato sem se odločila, da najboljše iz Dalmacije strnem najprej v dejstvih in dodam še 12 zanimivosti, ki jih – skorajda zagotovo – niste poznali. Do danes … 🙂

Začnimo torej z nekaj odstavki na temo »splošno o Dalmaciji«. Dalmacija je hrvaška vzhodna regija na jadranski obali. Verjeli ali ne, Dalmacija je starejša od Hrvaške. V starodavnih spisih se namreč omenja že dolgo pred vso hrvaško državo, številni osvajalci pa so skozi dolgo in burno zgodovino pustili pečat na spektakularnih trdnjavah, starodavnih mestih, obzidjih in številnih drugih starih spomenikih.

V Dalmaciji so stoletja vladali predvsem Avstrijci, Francozi, Benečani, Bizantinci in Rimljani, vsi z jasno željo, da bi osvojili ta ugoden geografski položaj bogate Dalmacije. Dalmacija (lat. Dalmatia) je ime dobila po ilirskem plemenu Dalmatov, ki so živeli v zaledju Solina (Solonae, Salona), Rimljanom glavnega kraja in središča province Dalmacija.

Danes se upravno območje dolge Dalmacije razteza čez štiri hrvaške županije (Splitsko-dalmatinska, Dubrovniško-neretvanska, Zadarska-brez Like in Šibensko-kninska). Glavna mesta teh županij so Zadar, Šibenik, Split in Dubrovnik.

Pomembna so tudi številna manjša središča – obalni Starigrad, Paklenica, Vir, Bibinje, Pag, Nin, Biograd na Moru, Vodice, Trogir, Kaštela, Solin, Podstrana, Omiš, Makarska in Ploče ter v zaledju Obrovac, Benkovac, Knin, Drniš, Skradin , Vrlika, Sinj, Trilj, Imotski, Vrgorac, Metković in Opuzen.

V celotni dalmatinski regiji živi približno 850.000 prebivalcev na skoraj 12.000 kvadratnih kilometrih, kar predstavlja 21 odstotkov površine Hrvaške (za primerjavo naj še navedemo, da Slovenija meri nekoliko več kot 21 tisoč kvadratnih kilometrov). Dalmacija na severozahodu meji na »Hrvatsko primorje« in obsega del podvelebitskega primorja južno od Tribnja in otoka Paga, na jugozahodu pa Dalmacija meji s Črno goro, tam do rta Oštra.

Dalmacija ima na kopenski meji številne gore (Dinara), ki segajo naprej v Bosno in Hercegovino (kopenski mejni pas Dalmacije je dolg približno 1.200 km, sega pa tudi 70 km od obale), morska meja Dalmacije se vleče v dolžini 400 kilometrov sinje modrega Jadranskega morja.

Hrvaška enciklopedija piše, da je Dalmacija vzdolžno razdeljena na otoški in obalni del ter notranjost (Dalmatinska zagora). Subregionalna razdelitev Dalmacije na severno, srednjo in južno Dalmacijo je pogojena z gravitacijskim vplivom njenih večjih mest.

Severna Dalmacija je gravitacijsko območje Zadra in Šibenika, zato v administrativno-teritorialnem smislu spada v območje Zadrske županije (3646 km²) in Šibensko-kninske županije (2984 km²).

Srednja Dalmacija je gravitacijsko območje Splita, to je Splitsko-dalmatinske županije (4540 km²). Južna Dalmacija je gravitacijsko območje Dubrovnika, torej Dubrovniško-neretvanske županije (1781 km²).

Podnebje Dalmacije je sredozemsko, poletja so vroča in dolga, zime pa kratke in blage. Vendar v gorskih predelih Dalmacije pogosto sneži, zato se lahko številni obiskovalci razveselijo tudi zimskih radosti. Tudi na dalmatinskih otokih včasih zapade sneg, vendar precej redkeje, v povprečju enkrat na 10 let.

V Dalmaciji so nametani vsi jadranski otoki razen kvarnerskih otokov, tako tudi največja skupina jadranskih otokov – Kornati (približno 140 otočkov).  Od bolj naseljenih otokov lahko izpostavimo predvsem Brač, Hvar, Vis in Korčulo ter Pag, Vir, Murter in Čiovo, ki so s kopnim povezani z mostom.

Za Dalmacijo je značilen kraški relief, skalnata in z nizko vegetacijo poraščena površina, celotno območje pa je zgrajeno večinoma iz dolomita in apnenca. Poleg tega je Dalmacija bogata tudi s kraškimi in rodovitnimi polji (npr. Kninsko, Imotsko, Vrgorsko in Sinjsko polje), kjer se gojijo številne zdrave poljščine in povrtnine.

Poleg krasa in lepih gora v Dalmaciji najdemo tudi čiste, a kratke reke, omembe vredne pa so bolj pomembne in dolge reke, kot so Cetina, Krka, Zrmanja in Neretva. V Dalmaciji ležita tudi dve od treh največjih naravnih hrvaških jezer: Vransko jezero pri Pakoštanih, ki ima površino 20 kvadratnih kilometrov in Prokljansko jezero v dolini reke Krke s površino 11,5 kvadratnega kilometra. Turistom sta zelo všeč tudi Modro in Rdeče jezero v Imotskem.

Vsako leto se okoli omenjenih rek in jezer organizira vedno več turističnih aktivnosti na prostem. Dalmatinske reke ponujajo idilično pokrajino v kombinaciji z zabavnimi in edinstvenimi dogodivščinami, kot so rafting, soteskanje, pohodništvo in podobno.

Grozdje, vinogradi, olive, oljčni nasadi, torej pridelavi vina in olivnega olja sta bili stoletja temeljna kamna dalmatinskega kmetijstva oziroma celo gospodarstva. Dalmatinski prostori so bili skozi stoletja znani tudi po lovu, ribolovu, živinoreji in pomorstvu.

Zadnja desetletja pa ima v Dalmaciji glavno vlogo predvsem turizem, ki je postal osnovno gonilo vseh ostalih gospodarskih panog in dejavnosti.

V zadnjih letih se je turizem nedvomno močno okrepil, zato je Dalmacija skupaj s Kvarnerjem in Istro glavna turistična regija na Hrvaškem. V Dalmaciji lahko uživate v številnih vrstah in oblikah turizma, še zmeraj pa je večini domačih in tujih turistov najbolj všeč »lenobni dolgočasni turizem«, ki vsebuje predvsem ležanje na plaži in praženje na soncu.

Hvalabogu, vse več turistov v Dalmaciji z veseljem spoznava tudi npr: kulturni, navtični, gastronomski, avanturistični, športni, zdravstveni, verski itd. turizem.

Če greste z avtomobilom ali ga najamete, lahko potujete po Dalmaciji ob sami obali, po sloviti in čudoviti Jadranski magistrali, pred kratkim pa je bil zgrajen tudi Pelješki most, ki bo – brez postanka v BiH – povezal sam jug in sever Hrvaške.

Če se boste v Dalmacijo odpravili z letalom, imate možnost pristati na enem od teh letališč: Split, Zadar, Brač ali Dubrovnik. Obstaja pa tudi možnost, da se do Dalmacije odpravite z različnimi plovili (npr. ladja, katamaran, jahta, trajekt), vendar je to najpočasnejša (pa verjetno tudi najdražja) od vseh omenjenih vrst prevoza. Je pa raziskovanje dalmatinskih otokov izredno popularno, zato je jadranje zelo, zelo zaželeno med turisti.

Sedaj pa le preverite svoje znanje, preberite 12 zanimivosti o Dalmaciji, tej edinstveni, morda tudi najlepši, regiji v Republiki Hrvaški.

1. Fjaka – blaženo stanje duha

Verjetno ste že slišali za izraz fjaka, a kaj sploh je to? Dalmatinci imajo specifično mentaliteto, v kateri morebiti celo prednjači fjaka. Fjako bi lahko opredelili kot psihofizično stanje, za katerega je značilna velika želja po dobesedno – ničemer. Če hočemo nekako opisati fjako, je njena bližnja sopomenka – španska siesta.

Ompak med fjako in siesto obstaja bistvena razlika. Za Špance je siesta oddih, počitek, premor od dela, za Dalmatince pa je fjaka pavza od vsega, tudi od življenja. Ko Dalmatince ujame fjaka, jih je težko zagnati.

Fjako v »koš pospravi« le tradicionalno pitje kave. Pravi Dalmatinec lahko pije kavo kadarkoli in kjerkoli, tudi med fjako. Ljudje s celinske Hrvaške menijo, da je fjaka le drug izraz za lenobo. A to ni res in s tem se bo strinjal vsak zaveden Dalmatinec.

Fjaka je posebno stanje duha in po nekaj poletnih dneh, preživetih v Dalmaciji, boste to morda občutili tudi vi. Fjaka nikogar ne zaobide, najlažje pa jo je srečati prav tukaj, v Dalmaciji, kjer je nastala. A pozor, če te fjaka ujame, se je težko znebiš! 🙂

2. Klapsko petje

Klapsko, zborovsko, petje je dalmatinski ponos, ki se je upravičeno znašel tudi na Unescovem seznamu svetovne nesnovne dediščine. Klapsko petje je morda nekaj najbolj tradicionalnega, kar se je kdajkoli »rodilo, izumilo« v Dalmaciji.

Po raziskavah ima beseda klapa korenine v italijanskem narečju, pomeni pa gručo ali skupino ljudi. Pevci v skupinah, zborčkih, pojejo a capella, večglasno in brez inštrumenta ali inštrumentov. Besedila klapskega petja so večinoma melanholična, tud ljubezenska, opisujejo življenje ribičev, mornarjev in življenje v domači Dalmaciji.

Klapsko petje boste slišali vsepovsod po Dalmaciji: na tradicionalnih srečanjih klapskih pevcev (Omiš!), nekaterih pomembnih družinskih srečanjih, veselicah, ob zbiranju prijateljev … Še posebej se klapsko petje goji in »pridno vzdržuje svojo formo skozi stoletja« na dalmatinskih otokih.

Čeprav so moške klape pogostejše, se zmeraj bolj uveljavljajo tudi dalmatinski ženski klapski zborčki. Čeprav je dalmatinsko klapsko petje leta 2012 uvrščeno na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine, mnogi Dalmatinci klap ne poslušajo radi. Mnogi Dalmatinci trdijo, da sploh ne prenesejo poslušanja klap (vsaka zveza s Slovenci, ki – baje – ne poslušajo narodno-zabavne glasbe je zgolj naključna). Kdo ve, zakaj nočejo poslušati klap, kdo bi to sploh lahko razumel? Morda jih je ujela fjaka, ki jih sploh ne izpusti iz objema?! 🙂

3. Hitchcock je rekel, da so najlepši sončni zahodi v Zadru

Davnega leta 1964 je slavni filmski režiser Alfred Hitchcock izjavil, da lahko najlepše sončne zahode doživiš v čudovitem Zadru. Moram potrditi, da ta izjava ni daleč od resnice, saj sem v Zadru tudi sama videla enega najlepših sončnih zahodov v svojem življenju, tam blizu – sedaj že svetovno slavnih – morskih orgel in znamenite sončno-umetniške inštalacije z imenom Pozdrav soncu.

Še ena zanimivost o avtohtonem zadarskem izdelku – Maraschinu. Maraschino je tradicionalna pijača, ki so jo več stoletij pripravljali po tradicionalnem receptu in so jo prvi pripravili menihi. Kasneje so ga uživali slavni Casanova, Napoleon in kraljica Viktorija. In zakaj ne bi tudi vi? Zato pa pot pod noge, v Zadar po Maraschino in filmski sončni zahod.

4. Največ prebivalcev imata otoka Korčula in Brač, najmanj pa otok Mala Srakana

Od 1246 otokov v celotni državi je le 47 stalno naseljenih. Otok Brač ima največjo poseljenost, sledita otoka Krk in Korčula, le dva prebivalca (in še ta sta tam ponavadi le poleti) pa premore otoček Male Srakane. Še ena zanimivost, kar se tiče otokov: otoček Galešnjak v Pašmanskem kanalu se imenuje tudi »otok ljubezni«, ker ima kopnega v obliki srca.

5. »Pomalo« – glavni moto vsakega Dalmatinca

»Pomalo« (dobesedno slovensko: počasi, ne hiti)  – to je ena izmed najbolj pogosteje uporabljenih besed v Dalmaciji. Pravzaprav je »pomalo« nekaj več, je že skorajda življenjska filozofija Dalmatincev. V skoraj vsakem pogovoru bo beseda »pomalo« našla svoje mesto. Če se vam kam mudi, vam bo Dalmatinec rekel – »pomalo«. Če nameravate kam iti ali zapustiti sobo, vam bo Dalmatinec rekel – »pomalo«. Če nameravate nekaj delati ali narediti, vam bo Dalmatinec rekel – »pomalo«.

Beseda »pomalo« ne sugerira samo, da naj se vam nikamor ne mudi, ampak da je sedaj nastopil čas, da se počasi sprostite, uživate v danem trenutku, da vam ni treba storiti ničesar ne zdaj, ne jutri in morda tudi ne čez mesec dni. Če prihajate v Dalmacijo iz velikega, živahnega in »delavnega« mesta, se pripravite na kulturni šok.

V Dalmaciji čas teče mnogo počasneje, menjalnik prestavite s pete v lenobno drugo.  Tudi če ne sprejemate tega slovitega »počasnega« življenjskega dalmatinskega vodila, vas bo »pomalo« počasi prevzel, posrkal vase in nekega dne se boste – zavedno ali pa tudi ne – prilagodili počasnejšemu, sproščenemu življenjskemu slogu. Kdo ve, morda pa je način življenja »pomalo« dober za vas!?

6. Dalmacija ima tudi vulkanske otoke

Otoka Jabuka in Brusnik ter del okoli Komiže na otoku Visu so vulkanskega izvora. Od vseh drugih otokov se precej razlikujejo s posebnim reliefom iz časa, ko so bili na tem območju vulkani še aktivni.

7. Burja in jugo – dva največja sovražnika vsakega Dalmatinca

Burja je veter, ki piha s severa, jugo pa piha iz juga. Poleg maestrala (lahnega, uživaškega vetriča) sta to dva najpogostejša vetrova, ki ju čutite v Dalmaciji. Juga na sami koži verjetno ne boste čutili premočno, zna pa vas doleteti tudi (negativna) sprememba razpoloženja in blag do močnejši glavobol.

Burja pa vam bo pognala kri po žilah, zmrazila kosti. Takrat, ko piha jugo, Dalmatinci za vse tegobe in težave krivijo ta veter. Če pa zapiha burja, bežiš, se skriješ in greješ. Mimogrede, burja lahko najmočneje zapiha na območju Velebita in mesta Senj, tudi s hitrostjo okrog 180 kilometrov na uro. In če ste mislili, da v Dalmaciji nikakor ne morete doživeti cunamija, ste se grdo zmotili.  V zadnjih 600 letih je namreč Jadransko morje zadelo kar 15 cunamijev.

8. Ne pozabi na »marendu« – jej kot Dalmatinec

Marenda v Dalmaciji je nekaj takega kot malica (t.i. »brunch«) drugod po na svetu. »Brunch je trendovska, ultimativna izkušnja prehranjevanja in druženja. Je celostni koncept, ki prek celega dne razvaja brbončice in skrbi za dobro počutje«, nas poduči svetovni splet. Vendar za mnoge Dalmatince »marenda« pomeni le zajtrk, ne pa »nekakšno vmesno« jed po obveznem zajtrku in pred »glavnim« kosilom.

“Jesi li marenda«, vas bo vprašal vsak pravi Dalmatinec. Nikakor ni dobro preskočiti »marende«. Marenda ima svoje korenine daleč v preteklosti. Kmetje so delovne dneve začeli z zgodnjo malico, že ob 6. uri zjutraj. Za marendo so jedli predvsem suhe fige, sir in mandlje, pilo se je žganje. Šele po marendi bi se šlo v vinograde in polja.

Čeprav se v mnogih državah sveta ljudje držijo naslednjih prehranjevalnih obrokov: zajtrk, malica (brunch), kosilo in večerja, v Dalmaciji temu ni tako. Če Dalmatinca udari (že opisana) t.i. fjaka, »marenda« ob eni uri popoldan. Po malici oziroma marendi morate obvezno ‘ubit oko’ (malo zadremat, si »odpočit oči«), ker mora telo prebavit hrano počasi in v miru. Dandanes je dalmatinska marenda sestavljena predvsem iz peciva, sendvičev, sira, salam, kruha in sadja.

9. Nisi občutil čarov Dalmacije, če nisi »bacio neku ćakulu«

Ćakula je dalmatinski izraz za pogovor oziroma klepet. Vsi Dalmatinci izredno radi klepetajo. Damatinska ćakula lahko traja 5 minut med čakanjem na prevoz na postaji ali 4 ure ob kavi na splitski obali (rivi).

Ćakula je večinoma kombinacija zabavnih, izobraževalnih, tračarskih, zasebnih in drugih tem. Če »ćakulate«, pomeni, da govorite o vsem mogočem in o ničemer. Boljši kot boste v ćakuli, bolje se boste razumeli z lokalnim dalmatinskim prebivalstvom.

Ne pozabite klepetat/komentirat o npr. kaj je kdo oblekel, ljudeh za sosednjo mizo v kavarni, včerajšnjih novicah, današnjem kosilu, trenutnih osebnih skrbeh, razdrite kakšno šalo in podelite najnovejšo (lastno) modrost, skratka – pametujte brez zadržkov. Več kot je različnih tem, boljša je ćakula. Kava se ob ćakuli pije nenehno, večkrat na dan, zato se ne čudite, če so kavarne v Dalmaciji nonstop polne. Dalmatinci radi preživljajo svoj (prosti) čas tako, da gredo iz kave na kavo, od ene ćakule do druge ćakule.

10. Ste že kdaj občutili dalmatinski »dišpet«?

Dišpet je malo »inata« do vseh – do sebe in celega sveta. In kaj je »inat«? Na spletnem naslovu renton.si so zapisali takole: Inat (srbščina): Slovenci radi uporabljamo srbsko frazo “iz inata“, nimamo pa svoje besede za pojav. Gre za škodoželjno početje, ki ga storimo drugemu, četudi škoduje tudi nam. Nepopoln prevod bi bil “hudobija“. Inat delno opisuje tudi miks naslednjih besed: kljubovanje, muhavost, prepir, prepir; provokativno nasprotovanje in kljubovanje.

Pravzaprav je dišpet velik del posameznikovega svetovnega nazora, Splitčani imajo velik dišpet, zato ne čudi, da je splitski dišpet mnogo bolj znan kot dalmatinski. Lahko bi rekli, da se je dišpet pravzaprav rodil v Splitu, tam imajo tudi spomenik dišpetu.

Na začetku Marmontove ulice boste na levi strani na tleh namreč videli velik lijak, na steni pa bronasto figo, iz katere se voda izliva v ta ogromen lijak. Ta nenavadna fontana skorajda ne obratuje več, ker je nevarna za mimoidoče, saj prši vodo bolj kot bi morala in tako ustvarja nevarna spolzka tla.

Dispet ima natančnejšo definicijo: »Ne dati nikomu gušta« (neprofesionalen prevod bi se lahko glasil: Nikomur ne daj da uživa (v tvoji nesreči)). Na primer, če se ločite in zaradi tega – seveda – niste prav srečni, boste to ločitev kljub lastni srčni grenkobi še vedno predstavljali kot srečen dogodek, ker ne želite, da bi drugi uživali in se veselili vaše nesreče. »Ne želiš dati nikome gušta« (opomba: originalno, zapis v hrvaščini). Zakaj? Zaradi dišpeta!

11. V Splitu lahko doživite pridih Egipta

Na Peristilu, sredi slavne Dioklecijanove palače, namreč stoji impozantna sfinga, ki je prispela direktno iz Egipta. Ta sfinga je poleg katedrale sv. Duje, Vestibula, Peristila, zvonika katedrale, vhoda v kleti in Jupitrovega templja na drugi strani ena najbolj prepoznavnih podob mesta Split, torej v samem osrčju Dalmacije.

Črna granitna sfinga je dolga skoraj dva in pol metra in visoka približno en meter. Gre za staro egipčansko skulpturo, zgrajeno verjetno v času vladavine Tutmoza I. ali Tutmoza III. Ti pripadniki 18. dinastije so vladali v 16. in 15. stoletju pred našim štetjem, zato je jasno, kako star in dragocen spomenik je »splitska sfinga«.

Podobno sfingo najdemo tudi v mestu Zadar, vendar »zadarska« ni iz starega Egipta, je pa ena izmed največjih sfing v tem delu Evrope. Izdelavo sfinge je leta 1918 naročil zadarski konservator in slikar Giovanni Smirich (Ivan Smirić). Gradnja je sovpadala z izgradnjo prve vile (villa Atilla) v zadarskem zalivu Maestral, na Brodarici. Smirich je dal izdelati kip sfinge v spomin na svojo ljubljeno ženo Atilo, ki je prezgodaj umrla. Po romantični legendi sfinga iz Zadra izpolnjuje goreče ljubezenske in romantične želje.

12. Evropski veliki kitajski zid najdemo v mestecu Ston

To je verjetno najbolj šokantno dalmatinsko dejstvo oz. zanimivost za marsikoga. V mestu Ston oziroma bolj natančneje med krajema Ston in Mali Ston, na vinskem polotoku Pelješac, kakšnih 100 kilometrov severneje od slavnega Dubrovnika, je bil v dolžini pet kilometrov, v času Dubrovniške republike, postavljen »veliki obrambni zid« (predvsem za varovanje stonskih solin), ki je tudi najdaljši ohranjeni utrdbeni sistem v Evropi.

Verjeli ali ne, lahko se sprehodite po celotnem stonskem obzidju ter pokukate v (že skorajda popolnoma) prenovljene stonske utrdbe in trdnjave.

Ste vedeli za dišpet, fjako, pomalo, dolgo obzidje v Stonu ali egiptovsko sfingo v Splitu? Res ne vem, katero dalmatinsko dejstvo vas je – morebiti – najbolj presenetilo, šokiralo ali navdušilo, a tole zagotovo drži: Dalmacija je čarobna, odlična turistična destinacija, ki je vredna obiska ne enkrat, ampak prav vsako leto (in to ne glede na letni čas!) »Pomalo«, pa boste počasi (mogoče pa tudi hitro?!) prišli vse do sončne Dalmacije! 🙂

Ps. Ta obsežen tekst o Dalmaciji je delo naše »zunanje sodelavke«, energične in vseprisotne, tudi ponosne Dalmatinke, Valentine Vučičić, iz kookylovestotravel.com, ki je prispevala tudi nekaj fotografij. Večino (simboličnih) fotografij za objavo pa sta prispevala TZ Hrvaške in www.pag.si, slovenski turistični portal o hrvaškem turizmu.

Sorodni članki

Prevara, prevare v turizmu

Ne glede na to kam potujemo, smo turisti vedno idealna tarča najrazličnejših prevarantov. Ni kraja na svetu, kjer nepridipravi ne bi prežali na nič hudega sluteče turiste (popotnike). Tudi Hrvaška – žal - pri tem ni nikakršna izjema, mnogi turisti zaradi »izjemne iznajdljivosti« goljufov – praviloma - neredko ostanemo brez manjše ali večje vsote denarja, naš dopust pa lahko zaradi nepoštenih ljudi kaj hitro postane »zelo grenkoben«. Preverite, na kakšne prevare lahko najbolj pogostoma naletimo na Hrvaškem in kako se jim izogniti.

Nadaljujte z branjem

Bodulka design = Iva Jurjević Prodan

Bodulka design je osmislila in realizirala »nežna umetniška duša« Iva Jurjević Prodan. V majhni hiški na morju, v Njivicah na otoku Krku, Iva ustvarja čudovite, unikatne morske zgodbe. Njenim ročno izdelanim izdelkom, pravim malim umetninam, ki so nastale pod blagovno znamko Bodulka design, nekateri rečejo tudi »majhna darila sreče«. In verjemite, ko boste pogledali njene prekrasne izdelke, ki so narejeni s srcem in dušo, nostalgijo in zaljubljenostjo v neke stare, romantične čase, boste tudi sami občutili srečo ali vsaj zadovoljstvo, zadišalo bo po morju.

Nadaljujte z branjem

Addio, moja ljubezen

Umetniška skulptura "Addio" na kvarnerskem otoku Lošinju je v prvi vrsti posvečena ženam mornarjem. Moderen kip iz brona, s posrečenim imenom Addio, ki je postavljen v zalivu Čikat, je po drugi strani tudi simbol tradicije, ljubezni in zvestobe.

Nadaljujte z branjem