Compare Listings

Jelsa ponuja več, še več!

Jelsa, nekoč tudi Jelša

Jelsa se nahaja v dobro zaščitenem zalivu v osrednjem delu prestižnega otoka Hvara, na njegovi severni obali. Z bogato in kakovostno ponudbo namestitvenih kapacitet, ki jih ponujajo hoteli, apartmaji in kampi, je Jelsa eno izmed najbolj zaželenih in najbolj obiskanih turističnih središč na otoku Hvaru. Večino turistov očara predvsem številna kulturna in sakralna dediščina, ki jo je opaziti po vsej občini Jelsa, sestavljeni iz kar dvanajstih naselij.

Jelsa, nekoč tudi Jelša

Številni zalivčki s svojimi prekrasnimi plažami na celotnem območju občine Jelsa so izjemno primerni za celodnevno lenobno sončenje in kopanje. Pesek, prodnato kamenje ali skale, pa tudi dišeči in senčni borovi gozdički, ob nežnem vetriču, so odlična kombinacija za popoln, svežine poln, poletni dan vsakega turista, ki obišče hvarsko Jelso. Poglejmo si, predvsem turistično, Jelso nekoliko pobliže.

Kakor je na www.pag.si že običaj, bomo začeli z navedbo osnovnih geografskih značilnosti Jelse (in tukaj nam bo v osnovnem fokusu predvsem sam kraj, ne pa celotna občina – nekatera naselja občine Jelsa bomo namreč »obdelali v posebnih člankih«).

Kakor smo navedli že v samem uvodu, se Jelsa nahaja na severni obali osrednjega dela otoka Hvar. Za lažjo predstavo, pogledi preko morja nam iz območja Jelse uhajajo na otok Brač (tja proti Bolu in njegovi slavni plaži Zlatni rat), pa tudi proti celini, proti čudovitemu Biokovu, ki v svojem vznožju čuva bisere Makarske Riviere (npr. Makarska, Podgora, Igrane). Občino Jelso omejujeta dva najvišja otoška vrhova, na zahodu Sv. Nikola, na vzhodu pa Hum.

Kako priti do Jelse na otoku Hvaru? Če boste potovali z avtom, boste morali na trajekt. Prva trajektna linija poteka med Splitom in Starim Gradom, ki je od Jelse oddaljen le okrog 10 kilometrov. Za to trajektno plovbo boste potrebovali okrog dve uri, le pol ure pa se boste s trajektom peljali med Drvenikom na celini in Sućurajem na skrajnem vzhodu otoka Hvara. Če ste brez lastnega osebnega vozila se lahko do Jelse zapeljete kar s katamaranom (iz Splita in Bola na bližnjem otoku Braču).

Za informacijo navajamo še nekaj kilometrskih razdalj do Jelse: mesto Hvar (26 km), Sučuraj (52 km), Vrboska (4 km) in še npr. skozi ozki tunel do Zavale (slabih 8 km). Mimo Jelse teče otoška lokalna cesta, ki povezuje vzhod in zahod otoka Hvara.

Jelsa ima sicer milo podnebje s toplimi zimami in prijetnimi poletji, celotno območje občine pa je bogato z bujnim sredozemskim rastlinjem (mimogrede, domačini z otoka nas podučijo, da ima mesto Hvar še mnogo bolj sončno in predvsem milo zimsko klimo).

Celotna občina Jelsa se razteza na preko 121 kvadratnih kilometrih. Upravno gledano občina Jelsa spada v Splitsko-dalmatinsko županijo, v sestavi občine pa najdemo 12 krajev oz. naselij: U sestavi občine se tako nahaja dvanajst naselij, to so (po abecednem vrstnem redu): Gdinj, Gromin Dolac, Humac, Ivan Dolac, Jelsa, Pitve, Poljica, Svirče, Vrboska, Vrisnik, Zastražišće in Zavala.

Celotna občina Jelsa ima manj kot 4.000 prebivalcev, polovica teh pa živi v največjem kraju med njimi, v istoimenski Jelsi. Gospodarsko osnovo predstavljajo poljedelstvo, vinogradništvo, oljkarstvo, ribištvo, ladjedelništvo, pomorstvo in – najbolj pomemben – turizem.

Občina Jelsa med drugim navaja takole: »Prvi začetki turizma segajo v antiko in srednji vek, o čemer pričajo ostanki številnih t.i. »vil rustic«. Organizirani turizem se je začel leta 1868 z ustanovitvijo Higienskega društva Hvar pod vodstvom škofa Juraja Dubokovića. Hotel Jadran je najstarejši hotel v Jelsi, odprt je bil že davnega leta 1911. Nenaden razvoj turizma se zgodi ob koncu 60-ih let 20-ega stoletja, ko postane turizem glavna gospodarska dejavnost Jelse in celotnega otoka Hvara.

Pogled v razburkana stoletja, v dolgo zgodovino Jelse, nam bo v kratkih črticah razsvetlila Hrvaška enciklopedija, ki o Jelsi (nekoč imenovana tudi Jelša!) zapiše: »V okolici Jelse so neolitska (Grapčeva špilja), ilirska, grška in rimska najdišča. Na vzhodnem robu naselja, na polotoku Gradina, so ruševine avguštinskega samostana iz leta 1605 in poznoantična utrdba, ki je bila leta 1331 omenjena kot staro mesto Jelse (Civitas vetus Ielsae).

Na hribih nad mestom so ostanki ilirskega stolpa Tor (IV. do III. st. pr. n. št.) in ruševine srednjeveške trdnjave Galešnik (castrum vetus quod vocatur Galicnich). Prvič je Jelsa omenjena v Hvarskem statutu leta 1331 kot pristanišče bližnje vasice Pitve (Portus de Pitve) in izvir Jelse (Fons vocata Ielse). Kot naselje se je Jelsa razvila v štirinajstem stoletju ob spustu k morju prebivalcev iz vasi Pitva, ki so okoli cerkve sv. Marije zgradili ribiško vasico.

Zaradi osmanske nevarnosti v šestnajstem stoletju so na lokaciji cerkvice sv. Marije prebivalci zgradili utrjeno cerkev sv. Fabijana in Sebastijana. Leta 1571 je Jelso napadel alžirski beg Eulg-Ali. S koncem osmanske nevarnosti in vstopom v habsburško monarhijo je Jelsa v devetnajstem stoletju dosegla zavidljiv gospodarski razvoj, ki je temeljil na pomorstvu in vinogradništvu, v Jelsi pa je bilo tudi eno od žarišč hrvaškega narodnega preporoda v Dalmaciji.

Leta 1868 je bila ustanovljena Narodna čitalnica, prva na dalmatinskih otokih«. Dodajamo, da je leta 1878 knjižnica pridobila pravico do izobešanja hrvaške trobojnice, leta 1880 pa je jelška šola med prvimi v Dalmaciji uvedla pouk v hrvaškem jeziku.

Občina Jelsa o tedanjem času govori v presežnikih: »Jelsa je bila v devetdesetih letih devetnajstega stoletja najbrž na vrhuncu svojega gospodarskega in kulturnega razvoja, zahvaljujoč domoljubni in politični enotnosti in zrelosti, s katero je izstopala, prednjačila že od časa narodnega preporoda, ko je vodila, namesto da bi tratila moči v notranjih medsebojnih bojih in sporih. Pod vodstvom zavednih in pridnih ljudi je bila vzor ne le narodnostnemu prebujanju na Hvaru, ampak tudi na vseh ostalih otokih oziroma celotni Dalmaciji.

Mesto se je razvilo, dobilo današnjo sodobno obalno ogrodje, pomole, pretežno tlakovane ulice in trge, regulacijo vode Slatine, sprehajališče obdano z jablanami, poimenovano po Josipu Juraju Strossmayerju, in enega najlepših parkov v Dalmaciji. Jelsa je imela tudi floto prekomorskih jadrnic in mogočno ribiško floto; njene kmetijske dobrote, pa tudi bogastvo morja, so izvažali na vse konce Avstro-Ogrske in v druge dežele, domača trgovina v rokah naprednih trgovcev je oskrbovala prebivalstvo z različnim blagom, ki so ga dostavljali iz večjih pristanišč Trsta in Reke, uvažala je stroje in kemikalije, ki so bili potrebni za izboljšanje vinogradništva in vinarstva«.

Na enem izmed hrvaških spletnih portalov smo zasledili, da je Jelsa ime dobila po močvirju Fons vocata Jelse?! Preverjena informacija pa je, da so bila sredi devetnajstega stoletja močvirja okoli obale izsušena, zato je tam lahko postopoma nastalo novo središče Jelse. Še kako pomembno je dejstvo, da Jelsa leži na sladki vodi in ima lastne vire pitne vode, zato ne bodite pretirano presenečeni, ko boste ob prihodu v Jelso zagledali izrazito bujno mediteransko vegetacijo in številne rodovitne njive.

Turistična skupnost Jelsa nas dopolnjuje z naslednjimi besedami: »Danes je glavni vir pitne vode reka Cetina (opomba: izliva se pri Omišu), vendar se v poletnih mesecih vodni oskrbi pridružijo lastni naravni izviri Jelse, da zadostijo povečanemu povpraševanju. Pitnik na glavnem trgu, Pjaci, je postavil župan Jure Duboković – Nadalini leta 1934. Stari pregovor pravi, da si bodo obiskovalci, ki pijejo vodo iz te fontane, želeli ostati v Jelsi«. 🙂

Sedaj pa je že čas, da pozornost namenimo turističnim znamenitostim in posebnostim Jelse, kajne? Občina Jelsa, kot tudi cel otok Hvar, je bogata s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki in obeležji, ki se nahajajo »vsepovsod«; v cerkvah, parkih, na poljih, v jamah, na trgih ipd. zato bomo naš sprehod po samem mestecu začeli z njimi.

1. Sredi Jelse samozavestno stoji župnijska cerkev/trdnjava svete Marije, nekateri jo imenujejo tudi cerkev Uznesenja Marijina. Ta cerkev dominira nad celotno Jelso, njen zvonik »pazi na celotno jelško okolico«. Župnijska cerkev sv. Fabijana in Sebastijana je v Hvarskem statutu (1331) omenjena kot Santa Maria di Ielsa, vendar ni točno znano, kdaj je spremenila ime.

Cerkev svete Marije se je v petnajstem stoletju razširila na tri ladje. Zaradi nevarnosti pred Turki se je leta 1535 preoblikovala v trdnjavo, leta 1573 pa je bila dodatno utrjena. Konec 19. stoletja so cerkev temeljito prenovili in ji prizidali nov zvonik. Cerkev ima štiri kapele: dve večji iz sedemnajstega stoletja in dve manjši iz devetnajstega stoletja.

2. »Crkva Gospe od Zdravlja«. Cerkev, posvečena Gospe od zdravja, se nahaja na hribu Račić nad Jelso in izvira iz šestnajstega stoletja. Prvotna cerkev je bila namreč zgrajena leta 1535 na mestu srednjeveške kapele in je služila kot votivna cerkev pomorščakom. Nanj romajo verniki z vsega otoka.

Današnjo podobo je cerkev dobila v devetnajstem stoletju, ko so leta 1863 zgradili zahodno ladjo in zvonik. Gospa od zdravja je zaščitnica Jelse in okoliških mest pred boleznimi, zato se ob spoštovanju večstoletne tradicije 21. novembra, na njen dan, prebivalci osrednjega dela otoka zberejo k božji službi.

3. Cerkvica sv. Ivana. Za osmerokotno cerkev s konca sedemnajstega stoletja so značilne različne stilne značilnosti. Miniaturna baročna cerkev sv. Ivana, ki leži na skritem “trgu” med visokimi hišami, blizu same morske obale, je eden najlepših jelšanskih spomenikov. Cerkvica je bila eno od dveh središč, okoli katerih se je razvilo naselje, zato so se tam ohranile najstarejše hiše, med njimi tudi hiše jelšanskih »brodarjev«.

Cerkvica je bila prenovljena pred kratkim, žal pa nam bralci, ki so obiskali Jelso, sporočajo, da danes služi kot shramba za bližnje restavracije. Cerkvico nenavadnih oblik si vendarle lahko ogledate, če obiščete bližnji muzej, kustosinja vam bo cerkvico sv. Ivana tudi odprla.

4. Ko smo že pri sakralnih bogastvih Jelse, moramo obvezno omeniti tudi svetovno znano versko procesijo »Za križen«. Procesija Za križen je uvrščena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine sveta. Za križen je priljubljena »ljudska procesija«, ki poteka že več kot petsto let v noči z velikega četrtka na veliki petek (velikonočni prazniki) med šestimi kraji: Jelsa, Pitava, Vrisnik, Svirač, Vrbanj in Vrboska.

TZ Jelse med drugim dodaja, da »procesija Za križen ni folklorni dogodek, temveč pristen in nekomercializiran globok ljudski izraz predanosti tradicionalnim krščanskim vrednotam«. Več o procesiji Za križen si lahko preberete v našem daljšem prispevku z enostavnim naslovom Za križen.

5. Dobrovićeva hiša – Muzej občine Jelsa. Hiša Dobrović se nahaja na Trgu sv. Ivana v starem mestnem jedru Jelse in predstavlja enega najboljših primerov neoklasicistične stanovanjske arhitekture. Stalna razstava je edinstvena zaradi interakcije izjemno ohranjenega stanovanjskega dela kulturne in zgodovinske vrednosti ter izrazito minimalističnih umetnin Juraja Dobrovića (rojen leta 1928), cenjenega hrvaškega umetnika in zadnjega stalnega prebivalca te hiše.

V hiši-muzeju je razstavljen verodostojen inventar s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki priča o kulturi meščanskega življenja trgovske družine Dobrović iz časa najmočnejšega razcveta Jelse. Umetnik in avtor stalne razstave Juraj Dobrović je razstavo svoje rojstne hiše, kraja obogatil z razstavo svojih lastnih del. Retrospektiva je zasnovana glede na umetnikovo izkušnjo in interpretacijo lastnega dela.

6. Sledijo manjši, pa skorajda nič kaj manj pomembni, »turistični sladkorčki«. Marija Marjan, direktorica Turističke zajednice općine Jelsa, ki veliko pozornost namenja prav številnim prireditvam, nam je poslala seznam že utečenih in časovno dogovorjenih (turističnih) prireditev v Jelsi (zapisujemo jih v originalni, hrvaški obliki): procesija “Za križen” (6.4.2023), Jelsa trail (22.4.2023), WOIH (24.5. – 28.5.2023), Dječji festival (23.6. – 28.6.2023), Jelsa od versa (7. ali 8.7.2023), Bokun festivala (14. in 15.7.2023), Mudri brk (28. in 29.7.2023), Fešta vina 24.-27.8.2023), Košarkaški kup (31.8. -3.9.2023), Kup daljinskog plivanja (9.10.2023), Smotra otočkih KUD-a (15. ali 16.9.2023) in Festival Nordijskog hodanje 29.9. – 1.10.2023.

Tudi samo sprehajanje po Jelsi očara (Jelsa, hvalabogu, še ni izgubila tistega osnovnega dalmatinskega šarma, ki so ga z napačno lokalno (urbanistično) politiko »lokalni šerifi« uničili že marsikje po Dalmaciji. Mrežo čudovitih starih kamnitih hiš v samem srcu Jelse dopolnjujejo cerkvice, kapele, številni (po različnih koncih razmetani) spomeniki. Še posebej je turistom všeč osliček, ki je postavljen na prenovljeni, čudoviti, rivi. Velika napisa »Jelsa«, na sami »rivi« in tam v zelenem parku (in potoku), sta čudovit magnet za vse amaterske fotografe, družine svojo »trenutek v prekrasni Jelsi« z največjim veseljem delijo po vseh platformah številnih socialnih omrežij.

Seveda posebno očarljivo zgodbo pišejo narava (ki ponuja številne možnosti športnega udejstvovanja), še posebej pa omenjamo plaže v Jelsi in njeni okolici. Brez lepih plaž tudi turizma v Jelsi (verjetno) sploh, vsaj v takšnem obsegu, ne bi poznali. Se pa bomo plažam (v Jelsi), kakor smo že navajeni na www.pag.si, posvetili v čisto posebnem članku. Upamo, da jih kmalu v »živo preskusimo tudi na lastni koži«. 🙂

Ob koncu tega osnovnega prispevka o Jelsi vas vabimo, da si ogledate še veliko fotogalerijo, ki vas bo, če to niso storile že naše (na pol reklamne 🙂 ) besede, zagotovo še utrdila v prepričanju, da je Jelsa na otoku Hvaru prav zanimiv, prisrčen dalmatinski in turističen kraj, ki si vsekakor zasluži našo pozornost, naš obisk, naše dopustovanje.

Ps. Fotografije: TZ Jelsa (fotografi Andro Tasovac, Feid Marko Car, Zvonimir Crnković) in novinarji www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu.


Sorodni članki

Vrnik, otok Vrnik

Otoček Vrnik (ali – preprosto - Škoj, kot ga kličejo nekateri domačini) v neposredni bližini otoka Kurčula so odkrili (tudi) domači in tuji zvezdniki. Pravljični otok Vrnik, nekoč znan predvsem po svojem odličnem belem kamnu, so med drugim turistično spoznavali Novak Đoković, Beyonce, Jay-Z, Chris Rock, Matthew McConaughey, Woody Harrelson in hrvaške pevke Severina, Nina Badrić, Maja Šuput, Danijela Martinović. Verjetno že zaradi teh slavnih oseb otok Vrnik ne potrebuje dodatne reklame, se pa spodobi, da ga na www.pag.si vendarle spoznamo nekoliko pobliže. Poglejmo skupaj.

Nadaljujte z branjem

Seget Vranjica, mir in sproščenost

Seget Vranjica je obmorsko dalmatinsko naselje v občini Seget, upravno gledano je del t.i. Splitsko-dalmatinske županije. Seget Vranjica je majhen kraj v prijetnem sredozemskem okolju in (načeloma) ima vse, kar potrebujete za prijeten in (predvsem) miren turistični dopust. V Seget Vranjici ne pričakujte hrupnih in velikih zabav (razen, če si jih ne boste naredili sami), zagotovo pa Seget Vranjica nudi prav vse možnosti za »blaženo umirjeno morsko sproščenost«. Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Starigrad Paklenica: med nebom in morjem

Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.

Nadaljujte z branjem