Sled v večnosti (po hrvaško Trag u beskraju) je v prvi vrsti pesem v genialni izvedbi Oliverja Dragojevića. »Trag u beskraju« pa je hkrati tudi ime glasbene prireditve, ki jo vsako leto, po smrti velikana hrvaške glasbe, 29. julija leta 2018, sredi poletja prirejajo v Veli Luki, »Oliverjevi domači luki«, na otoku Korčuli. Na koncertu v čast in v spomin na Oliverja Dragojevića je zmeraj slovesno, solze pa še zmeraj tečejo v potokih.
Hrib Marjan, ki se nežno dviga nad glavnim dalmatinskim mestom Split, ob sami jadranski obali, je izredno priljubljena destinacija tako za same domačine kot za turiste. Marjan, s svojimi bogatimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, številnimi možnostmi za rekreacijo (tudi plaže!) ter čudovitimi panoramskimi razgledi, vsekakor predstavlja srce in dušo hrvaškega dragulja – Splita. Obiskovalcem Splita, turistične destinacije, vsekakor priporočamo, da se sprehodijo tudi na – ne pretirano visok – Marjan. Že zaradi novega, atraktivnega razgledišča, ki bo zagotovo hipoma postalo eno izmed pomembnejših turističnih znamenitosti mesta, se splača nekoliko potruditi in se povzpeti na dokaj položen hrib Marjan. Poglejmo.
Na samem izvozu z avtoceste proti največjem dalmatinskem mestu, Splitu, v Dugopolju, se nahaja Center za obiskovalce Skrivena Dalmacija (slovensko – »skrita Dalmacija«). Center za obiskovalce Skrivena Dalmacija je izobraževalni, multimedijski in interpretacijski center z dodatkom učnih poti in šol v naravi.
Zaselek Nart v Gornjem Dolcu, ki je le nekaj kilometrov zračne črte oddaljen od Omiša, je zaradi postavljene božične vasice (hrvaško, originalno »Božićno selo«) v le nekaj letih postal priljubljena dalmatinska destinacija v decembrskem, adventnem, božičnem času. Božićno selo je vizionarsko in zagnano postavila družina Lućić, prvič leta 2018. Božićno selo, božična vasica, je do danes prerasla v – dobesedno – pravljično mesto, kjer milijoni pisanih lučk (ob vsem drugem bogatem programu in odlični zasnovi) ustvarjajo idilično božično oazo v zaledju Dalmacije. Obiskovalci so praviloma očarani! Poglejmo nekoliko podrobneje.
Seget Vranjica je obmorsko dalmatinsko naselje v občini Seget, upravno gledano je del t.i. Splitsko-dalmatinske županije. Seget Vranjica je majhen kraj v prijetnem sredozemskem okolju in (načeloma) ima vse, kar potrebujete za prijeten in (predvsem) miren turistični dopust. V Seget Vranjici ne pričakujte hrupnih in velikih zabav (razen, če si jih ne boste naredili sami), zagotovo pa Seget Vranjica nudi prav vse možnosti za »blaženo umirjeno morsko sproščenost«. Poglejmo nekoliko podrobneje.
»Grad majstora« (slovensko – »mesto mojstrov«) – tako se v zadnjih letih turistično »pozicionira in reklamira« dalmatinski Trogir. Prenovljeno oz. novo trogirsko tržno blagovno znamko – »grad majstora« – so navdihnili predvsem stari trogirski mojstri, »sledovi v kamnu« in kontinuiteta življenja na tem kosu Dalmacije, dolga kar 3600 let. Malo je krajev, kjer lahko s prehodom skozi mestna vrata vstopite neposredno v daljno preteklost. Če nekoliko karikiramo, tukaj je vsak kamen spomenik, vsak korak je portal v zgodovino. Vsaka kamnita uličica starega trogirskega mestnega jedra je videti kot razglednica. Dovolite torej, da vas še enkrat več povabimo v Trogir – mesto muzej. Tokrat se sprehodimo po Trogirju – »mestecu starih in novih mojstrov«. Spoznajmo, kaj se skriva za blagovno znamko »Trogir, grad majstora«.
Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.
Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.
Sivka ali »lavanda, tudi despik«, kakor jo imenujejo Hrvati, je zagotovo v tesni povezavi s turizmom. Spomnimo se samo polnih košev zelo različnih turističnih proizvodov na »bazi sivke«. Fotografirati se danes na cvetočih poljih sivke, ki jih je na Hrvaškem (pa tudi v Sloveniji) vsako leto več, je v trendu že »kar nekaj dolgih let«. Pa saj ni čudno, sivka se pogosto goji na velikih poljih in ko cveti, je pokrajina videti zares izredno očarljiva. Že sam pogled na cvetoče dišeče zdravilne rastline nas nekako pomirja, vijolični odtenki sivke pa so pravi balzam za naše oči, opojni vonj sivke vsakogar premami.
Plaža Sakarun se redno uvršča na sam vrh različnih seznamov najlepših hrvaških, evropskih in svetovnih plaž. “Plaža Sakarun, nedaleč od severne konice Dugega otoka v zadarskem arhipelagu, je neverjetna eksplozija barv, temno zelenih borovcev, penečih belih se kamenčkov in modrega morja. Plaža Sakarun je eden izmed najlepših krajev na Hrvaškem,” so zapisali v enem izmed britanskih časopisov. Poglejmo podrobneje.
Dugi otok je še eden izmed otokov, ki se zelo upravičeno bohotijo na Jadranu, je nekaj posebnega, marsikdo je Dugi otok oklical kar za hrvaške Karibe. Dugi otok je znan po številnih lepih zalivčkih in plažah, ki jih dopolnjuje kristalno čisto morje. Brez zadržkov lahko poudarimo, da je bila narava temu otoku, ki leži v srednjem Jadranu, resnično naklonjena.
Hrvaški pomorski muzej Split (hrvaško: Hrvatski pomorski muzej Split) je specializirana znanstvena ustanova, ki raziskuje, zbira, ohranja, varuje in obnavlja ter predstavlja pomorsko dediščino. Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje pa jo zunanja zbirka.