Compare Listings

Dugi otok je pravi raj

Dugi otok; skrivnosti narave

Dugi otok je še eden izmed otokov, ki se zelo upravičeno bohotijo na Jadranu, je nekaj posebnega, marsikdo je Dugi otok oklical kar za hrvaške Karibe. Dugi otok je znan po številnih lepih zalivčkih in plažah, ki jih dopolnjuje kristalno čisto morje. Brez zadržkov lahko poudarimo, da je bila narava temu otoku, ki leži v srednjem Jadranu, resnično naklonjena.

Dugi otok; skrivnosti narave

Dugi otok je lep, zares lep, je – kakor je njegov turistični slogan – »v objemu narave«. Skorajda vsi obiskovalci so neizmerno očarani, ko raziskujejo Dugi otok. Še posebej pa v »oči padejo« naslednje turistične znamenitosti Dugega otoka: plaža Sakarun (večkrat je bila izbrana med najlepše svetovne plaže), zaliv Telaščica (naravni park, ki je hkrati tudi največje naravno pristanišče na Jadranu, ob njem pa sloni znameniti narodni park Kornati), jama Golubinka, podzemna jama Strašna peč in Veli rat, ki se ponaša z najvišjim svetilnikom na hrvaškem Jadranu.

Seveda Dugi otok v rokavu skriva še kakšnega dodatnega turističnega aduta, ampak obširneje bomo o krajih in »turističnih sladkorčkih« pisali nekoliko kasneje. Pojdimo lepo po vrsti, najprej sledi nekaj odstavkov o samem otoku.

Dugi otok (Italijani ga imenujejo Isola lunga) je zelo dolg in ozek severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu, (dolg je kar 43 km, a širok večinoma od kilometra pa do 4,6 km). Dugi otok leži zahodno od Pašmana in Ugljana, v smeri severozahod-jugovzhod. S površino 113 kvadratnih kilometrov je Dugi otok po velikosti sedmi med hrvaškimi otoki in največji med otoki zadrskega otočja.

Dugi otok, skupaj z otoki Molat, Ist, Škarda in Premuda, sestavlja zunanji niz otokov v zadarskem arhipelagu. Dugi otok ima več domačih dnevno delujočih trajektnih in ladijskih povezav s »kraljem severnega Jadrana«, Zadrom. Večji pristani na Dugem otoku so v krajih Brbinj, Zaglav, Sali in Božava. Vsa naselja Dugega otoka so povezana tudi z otoško cesto.

Dugi otok je skupaj z otokom Pagom eden naših najbolj razčlenjenih, razvejanih otokov (koeficient razčlenitve 4,8). Obala Dugega otoka (182,1 km, kar je zavidljiva dolžina obale, kajne?!), predvsem vzhodna, je večinoma nizka. Na tisti strani je veliko peščenih zalivov in plaž (Sakarun itd.). Zahodna obala Dugega otoka pa je visoka in strma (številni klifi, Grpašćak – 166 metrov – je celo najvišji klif na Jadranu). Ob obali so v Jadranskem morju nametani številni »mini otočki« (Bršćak, Golac, Katina, Krknata, Lagnići, Luški, Magarčić, Mežanj, Mrtovnjak, Mali in Veli Planatak, Utra itd.).

Hrvaška turistična skupnost je tem dejstvom ob rob zapisala: »Dugi otok v zadrskem arhipelagu, na eni strani krotek in miren in na drugi nekoliko skrivnosten in zaradi veličastnih pečin nedostopen, je otok, poln čarobnih kontrastov in nasprotij«.

Najvišji vrh Dugega otoka je Vela straža, visok je 338 metrov. Dugi otok je zanimiv tudi zaradi svoje umetelne kraške strukture, saj na njem najdemo veliko kraških jam (Strašna peć, Kozja peć, Veli Badanj, Crvene rupe, Pećina), dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Stivanje polje, Sridnje polje itd.

V zimskih mesecih je na Dugem otoku obilo dežja in nekatera polja celo poplavi, zato so tla tam rodovitna in na poljih uspevajo različna žita in zelenjava, še posebej pa moramo omeniti oljke, vinsko trto in fige. Na Dugem otoku ni večjih izvirov pitne vode, tako da je treba predvsem ob sušnih letih vodo na otok celo dovažati.

Na Dugem otoku je ribištvo odlično razvito že iz prazgodovine, še posebno v zalivu Telašćica. Znano je tudi, da v tem predelu, v slanem jezeru (jezero Mir) ribiči lovijo tudi jegulje. V veliko manjši meri se domačini ukvarjajo tudi z živinorejo (ovce, koze), čebelarstvom in predelavo rib (tovarna Mardešić v kraju Sali). Kakor je že običaj v Dalmaciji oziroma na celotnem hrvaškem Jadranu pa levji delež gospodarstva predstavlja predvsem turizem.

Na celotnem Dugem otoku stalno živi okrog 2.800 prebivalcev, večina jih živi v kraju Sali (okrog 800 ljudi). Na otoku najdemo 12 večjih in manjših naselij (Božava, Sali, Zaglav, Žman, Luka, Savar, Brbinj, Dragove, Zverinac, Soline, Verunić, Veli rat). Največje in najpomembnejše je ribiško naselje Sali, ki je občinsko, kulturno in administrativno središče Dugega otoka.

Kratek pogled v zgodovino Dugega otoka. O tem, da je bil Dugi otok poseljen že v prazgodovini, pričajo paleolitski in neolitski ostanki ter nekropole starejše železne dobe. Ostanke ilirskih utrjenih naselbin in kamnitih gomil najdemo na vidnih vrhovih po otoku. Ostanke rimske dobe so našli tudi v Mali Proversi, Stivanjem polju in Brbinju.

Dugi otok je prvič omenjen v sredini 10 st. iz strani bizantinskega carja Konstantina Porfirogeneta, ki ga v svojem delu ˝ De administrando imperio˝ navaja pod imenom Pizuh. Srednjeveški dokumenti omenjajo Dugi otok kot Insula Magna, Insula Tilagos (to ime je ohranjeno v imenu zaliva Telašćica) in Insula Maior. Ime Veli otok je bilo prvič zabeleženo v glagolici leta 1460.

Hrvaški enciklopedija pojasni: »Naselitev obalnega prebivalstva ob koncu srednjega veka je ustvarila naselja Dugega otoka, ki so se ohranila vse do danes. Poleg glavnega mesta Sali so naselja na Dugem otoku večinoma sestavljena iz dveh delov: starejšega nad obalo (v notranjosti otoka) in mlajšega ob pristanišču.

V sedemnajstem stoletju je bil Dugi otok večkrat uničen zaradi napadov ulcinjskih piratov. Med drugo svetovno vojno je bil Dugi otok priključen Italiji, zaradi delovanja partizanskih enot pa so italijanske okupacijske čete maja 1943 popolnoma uničile naselji Savar in Poljane, ki sta bili kasneje obnovljeni«.

Toliko o sami zgodovini Dugega otoka, sedaj pa se vendarle sprehodimo po nekaterih, predvsem tistih najbolj turističnih, krajih in – geografsko, vsaj približno vzporedno – opaznejših turističnih znamenitostih otoka, ki nas – verjetno – tudi najbolj zanimajo. Gremo? No, pa dajmo.

BOŽAVA

Božava je manjša luka na severozahodnem delu Dugega otoka. Leži ob Božavskem polju nad zalivom Božavčica, nedaleč od glavne otoške ceste. Božava je mesto miru, kristalnega morja, lepih zalivov obkroženih z borovimi gozdički. Pristan pred jugovzhodnimi vetrovi varuje okoli 50 metrov dolg valobran. Tam pristaja tudi plovilo hitre katamaranske proge, ki naselje vsakodnevno povezuje z Zadrom. Božava sicer velja za najbolj razvit turistični kraj na Dugem otoku, z manjšim hotelskim kompleksom in gostinskimi objekti, tukaj so tudi ambulanta, pošta, trgovina.

Ostanki utrjenih naselbin v Božavi segajo v ilirske čase. Po nekaterih ugotovitvah na lokaciji Šipnata se domneva, da so Slovani tam ustanovili svoje naselje že v 9. stoletju. V pisnih dokumentih se Božava prvič omenja leta 1327 pod imenom Bosane.

V vasici Božava stojijo župnijska cerkev sv. Nikolaja iz leta 1882 in cerkev sv. Nikolaja (z enakim imenom, na pokopališču, iz devetega oz. desetega stoletja) ter cerkvica sv. Nediljice ali Sv. Trojice (omenja se od 17. stoletja, najdemo jo na vrhu polotoka Nediljno). Posebnost Božave so tudi kamnita obzidana dvorišča z ozkimi odprtinami za obrambo pred pirati (18. stoletje).

Tradicionalno pridelavo vinskega grozdja, oljk, fig in drugih sredozemskih kultur ter živinorejo (ovce, koze) in ribištvo je v zadnjih desetletjih nadomestil turizem (svetovno znana plaža Sakarun je oddaljena le pet kilometrov). Božava je tudi znano potapljaško središče s šolo potapljanja, radi pa jo obiskujejo tudi navtiki. V zalivu Zagračina severno od Božave se nahaja pomorski rov, ki je služil kot zavetišče za jugoslovansko mornarico. Podobno »JNA vojaško morsko garažo« najdemo tudi južneje od Božave, v Paprenici.

VELI RAT

Dokaj blizu Božave (7 km), prav tako na severozahodnem delu Dugega otoka, na koncu dokaj globokega zaliva Čuna, leži naselje Veli Rat. Obala je večinoma porasla z borovci. Ob naselju Veli Rat je lepa peščena plaža z novejšo marino, ki stoji pri vhodu v zaliv. Območje Velikega Rata je bilo naseljeno že od rimskih časov.

Današnje naselje se prvič omenja leta 1327, takrat naj bi zrasla tudi cerkev sv. Ante. V bližnjem Veruniću si lahko ogledamo baročno cerkev »Gospe od Karmena« iz leta 1679. V vasici Veli Rat stoji tudi kapela sv. Nikolaja, zavetnika mornarjev (mogoče vas zanima: v kapelici se vse pogosteje organizirajo romantične poroke).

Glavni gospodarski dejavnosti sta turizem in ribolov. V naselju Veli Rat najdemo precejšnje število konob s svežo morsko hrano in ostalimi domačimi dobrotami. Kraj Veli Rat na Dugem otoku je sicer oboževan raj za fotografe, turiste, navtike. Veli Rat namreč krasita dve veliki turistični znamenitosti: večkrat nagrajen zaliv/plaža Sakarun (od centra Veli Rat je oddaljena le dobra dva kilometra) in impozanten svetilnik Veli Rat (iz istega izhodišča v centru vasi, ob cerkvi, je do svetilnika okrog 3 km poti).

Svetilnik Veli Rat stoji severozahodno od naselja Veli Rat. Svetilnik Veli Rat je eden večjih in lepših jadranskih svetilnikov, postavljen je bil že leta 1849 (kot zanimivost dodajmo, da so pri izdelavi ometa za stolp za vezivo uporabljali jajčni beljak, ki mu še danes daje posebno barvo). Svetilnik sestavljata visoki okrogli kamniti stolp in pritlična zgradba skupne površine 220 kvadratnih metrov.

Pred pritlično hišo stoji 36 m visok stolp, svetilniška luč je na višini 41 m, skupno je svetilnik Veli Rat visok kar 42 metrov, kar pomeni, da je najvišji na celotni vzhodni obali Jadrana. Nazivni domet svetilnika Veli Rat je 22 milj. Svetilnik ponuja dva apartmaja, v katerem turisti lahko preživijo robinzonski dopust. Svetilnik ima stalno svetilničarsko posadko, prijaznega svetilničarja, ki vam bo z veseljem razkazal svetilnik. Dodajamo še, da si je zanimivo pogledat t.i. naravni most, potapljači pa radi zaplavajo okrog potopljene ladje S. Michele.

Jugovzhodno od naselja Veli Rat je svoje mesto pod soncem našel oboževan zaliv/plaža Sakarun. Plaža Sakarun s svojo neizmerno lepoto spominja na Bahame, redno jo razglašajo med najlepše v Evropi in na svetu. Na spletni strani 1001bach.com so zapisali: »Plaža Sakarun velja za eno najbolj slikovitih peščenih plaž na Hrvaškem in vedno privabi veliko turistov, ki želijo začutiti vzdušje Maldivov, ne da bi zapustili meje Evropske unije«. Mi, na spletnem portalu www.pag.si, bomo sloviti plaži Sakarun kmalu namenili poseben članek, tako, da z (upravičenim) hvaljenjem končujemo prav s to piko.

SALI

Sali je pristanišče, občinsko središče in največje naselje Dugega otoka. Okrog 800 prebivalcev živi na jugovzhodni strani Dugega otoka. Naselje Sali je dobilo ime po solinah, ki so bile zgrajene v plitvem zalivu. Prvotno naselje je bilo sicer malo bolj odmaknjeno od morja, kot zdajšnje, ki je prostorsko – več ali manj – umeščeno predvsem na sami na obali.

»V vasi stoji gotska cerkev Uzašašća Marijina, postavljena na temeljih starejše cerkve iz zgodnjega srednjega veka. Okoli cerkve je lapidarij z nagrobnimi ploščami napisanimi v glagolica|glagolici. Druga cerkev v vasi je cerkvica sv. Nikole, ki se prvič omenja leta 1644. Med primerki hišne arhitekture so zanimive: gotsko-renesančna hiša družine Rančić, dve renesančni hiši družine Gverini, ki ju obdaja park in baročna hiša Petricioli iz 17. stoletja,« nas poduči slovenska wikipedija.

Sali je sicer svojevrsten center ribarstva na Jadranu, podajamo nekaj informacij: Spomenik ribištvu na tem območju (zaliv Telašćica) je zabeležen že konec 10. stoletja, kar je prva omemba ribištva v vzhodnem delu Jadranske obale v srednjem veku;  v dobi beneške uprave so prebivalci Salija pridobili izključno pravico do ribolova na bližnjih Kornatih; Sali je predvsem po zaslugi razvoja ribištva postalo največje naselje na Dugem otoku. Leta 1907 je bila odprta tovarna za predelavo rib (»Tvornica ribljih konzervi Mardešić«, ki solidno dela še danes).

Ribištvo in turizem že od leta 1958 povezuje zanimiva prireditev Saljske užance; njena slava je že preskočila meje otoka in Dalmacije. Turistična skupnost Hrvaške je zapisala: »Dugi otok svojo bogato tradicijo in ljudske običaje neguje v dvanajstih otoških krajih, ki jih lahko spoznate preko številnih otoških zabav, med katerimi je najbolj znana Saljske užance, katere ritem narekujeta oslovska glasba (Tovareća mužika) in oslovska dirka (Trka tovarov)«.

Sali je skorajda naslonjen na naravni park Telašćica (turiste osupnejo visoki klifi, jezero Mir). Zaradi svoje izjemne lepote, bogastva narave in neizpodbitne pomembnosti je bil zaliv Telašćica, ki ga obkroža kar 13 otokov in otočkov ter se ponaša tudi s šestimi otočki v samem (velikem) zalivu, leta 1988 razglašen za hrvaški naravni park. Status zaščitenega naravnega področja je Telaščica, tudi zaradi izjemno dragocene flore in favne, geoloških in geomorfoloških fenomenov, dragocenega morskega dna in osupljive arheološka dediščine sicer pridobila že leta 1980.

Dolžina teksta nas preganja, počasi moramo zaključiti s tem uvodnim tekstom o Dolgem otoku. Še preden pa se poslovimo, pa nekaj besed namenimo kraški jami Strašna peč, ki jo najdemo »tam nekje v sredini otoka«, dokaj blizu vasice Savar (s fotogenično cerkvico Sv. Pelegrina). Jama »Strašna peć« je bila nekaj časa pozabljena, a je z odprtjem leta 2006 ponovno oživela.

V notranjosti jame se nahajajo jamski okrasi, stolpi, pisane dvorane, kolonije netopirjev. Jamo »Strašna peć« na Dugem otoku so leta 1904 obiskali avstrijski car Franc Jožef, angleški princ Edward VIII. in gospodična Wallis Simpson. Jama izžareva harmonijo in v skladu z modrino Jadranskega morja in otočne pokrajine ponuja nepozabno doživetje.

Kaj povedati za sam konec? Mnogim dopust predstavlja samo brezkončno poležavanje na plaži, zame je počitniški odklop predvsem ustrezna kombinacija počitka, gibanja in raziskovanja (ps. v google napiši: »Golubinka Sea Cave«). Ko se odprte glave in brez pričakovanj potikaš naokoli, zanimivih krajev in turističnih sladkorčkov ne zmanjka. In prav takšen je Dugi otok, neguje in ceni naravo, obiskovalce pa pušča brez sape.

Dugi otok, otok kontrastov, s številnimi atraktivnimi turistično-avanturističnimi mesti in naravnimi lepotami obiskovalcem ponuja potovanje skozi svet tradicije in sodobnega načina življenja. In zaradi tega prav kliče po novih obiskih, po novih zapisih. Še prej pa si poglejmo fotogalerijo, mogoče pa številne besede ne bodo več potrebne … 🙂

Ps. Uredništvo www.pag.si se za fotografije zahvaljuje Turistični skupnosti Dugi otok.

Sorodni članki

Igrane, rojstni kraj kralja Arturja?!

Igrane so svoje mesto pod soncem našle približno v sredici Makarske riviere. Igrane se ne ponašajo s številnimi in zares atraktivnimi turističnimi znamenitostmi, kar pa sploh ne pomeni, da obiskovalci tega turističnega kraja ne marajo. Glede na veliko število postelj za turiste bi zlahka trdili celo nasprotno. Sprehodimo se po kraju Igrane in njegovi okolici ter nekoliko podrobneje poglejmo kaj – ob morju in soncu – je še zanimivo turistom.

Nadaljujte z branjem

Punat, odlično skrit v zalivu

Kraj Punat na otoku Krku je zavlečen v plitek, toda velik, izredno naravno zaščiten zaliv Puntarska (ali Košljunska) draga. Zato naj nas ne čudi, da tam izredno odlično posluje ena največjih in zagotovo najstarejših marin ob hrvaški obali, Marina Punat. Turistom bo Punat verjetno najbolj ostal v spominu zaradi (obveznega!) obiska Košljuna, bližnjega otočka na katerem stoji samostan z raznolikim muzejem.

Nadaljujte z branjem

Njivice, živahen turističen kraj

Njivice so ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na otoku Krku. Njivice so bile nekoč, v preteklih stoletjih, le majhna in dokaj nepoznana ribiška vas, ki pa je danes postala zelo prepoznavna počitniška destinacija. Njivice svoje goste privabljajo predvsem z blago klimo, čistim morjem, lepimi plažami in bogato vegetacijo.

Nadaljujte z branjem