Ston in Mali Ston na polotoku Pelješac

Kakorkoli, nam je važno predvsem dejstvo, da je Ston oziroma sta Stona prava turistična »bonbona«. Ko rečemo Ston pomislimo na obzidje, sol in ostrige. Poglejmo podrobneje.

Ston oz. oba Stona najdemo okrog 60 kilometrov severozahodno od Dubrovnika. Do Gradaca, tam nekje, kjer se začne južni del Makarske riviere, je 70 kilometrov. Za to pot potrebujete zelo, zelo dobro uro vožnje z avtomobilom, manj kot uro pa bi trajala pot od Stona do »ušća Neretve« (pristaniških Ploč) ali kraja Metković (v smeri Mostarja v BiH).

Vse to – seveda – s pogojem, da ni »večjih prometnih zamaškov« na bosansko-hrvaški meji v Neumu (tam ima država BiH morski izhod na Jadran), ki je od Stona oddaljen le dobrih 20 kilometrov. Mimogrede, prav neverjetno je, na kakšnih strminah, vse v želji, da bi bilo morje blizu, se v Neumu gradi na stotine velikih zgradb. 🙂

Če se odpravimo naprej po polotoku Pelješac, se bomo po neverjetni vinski cesti z avtom vozili približno eno uro, da  bomo prispeli v 58 km oddaljeni Orebić (od koder je le morski skok do otoka Korčule). Le nekaj manj kilometrov je do kraja Trpanj, odkoder vozi trajekt za Ploče. Verjetno se bodo omenjeni »prometni časi« občutno spremenili oz. skrajšali, ko bo stekel težko pričakovani promet čez t.i. Pelješki most, ki ga noč in dan gradijo neumorni Kitajci.

Mali Ston ima manj kot 200 prebivalcev, večji Ston pa okrog 550 prebivalcev. V celotni občini Ston živi okrog 2.700 ljudi in sicer v naslednjih osemnajstih naseljih: Boljenovići, Brijesta, Broce, Česvinica, Dančanje, Duba Stonska, Dubrava, Hodilje, Luka, Mali Ston, Metohija, Putniković, Sparagovići, Ston, Tomislavovac, Zabrđe, Zaton Doli in Žuljana.

Ko zapustimo znamenito obmorsko Jadransko magistralo imamo po Pelješcu, drugem največjem jadranskem polotoku, do Stona le dobrih 5 kilometrov lokalne ceste. Ker nas ta najprej pripelje do naselja Mali Ston, se za trenutek ustavimo najprej v tem »od obeh Stonov«.

Pristan Mali Ston je zgrajen tako, da spominja na slavnejši Dubrovnik, ima krožni stolp, tri arzenale in vrata, na katerih se bohoti kamnita glava sv. Vlaha (zavetnika obeh omenjenih mest). Privlačna obala je obdana predvsem s številnimi restavracijami (vse oglašujejo ostrige).  Ob našem obisku, leta 2020, med hudobno koronsko pandemijo, se je zaselek več ali manj pridno prenavljal, nestrpno čakajoč apartmajske in hotelske goste.

Slavno »stonsko obzidje« je bilo ob našem obisku že dokončno obnovljeno, že od tukaj bi se lahko peš, torej po obzidju, sprehodili vse do (velikega) Stona. Vendar smo se, namesto da bi se pol ure vzpenjali po pobočju hriba Podzvizd (in se potem morebiti še spustili v »matični« Ston), raje odločili, da se bomo v le dober kilometer oddaljen »veli« Ston vendarle odpeljali kar z avtom.

Po prihodu v srednjeveški Ston so nam prijazni uslužbenci turistične skupnosti Ston priredili »pravo majhno predavanje« o največjih turističnih znamenitostih Stona, mi pa te informacije pridno, po številkah in mednaslovih, podajamo naprej radovednim bralcem portala www.pag.si. Ker si vsaj nekatere od teh zanimivosti zaslužijo našo dodatno obravnavo v posebnih prispevkih, se bomo potrudili, da ne bomo predolgi.

1. STONSKO OBZIDJE

Zid, obzidje povezuje Ston z Malim Stonom in je v obliki nepravilnega petkotnika.  Stonsko obzidje, ki ga neredko imenujejo tudi evropski kitajski zid, je danes dolgo kar 5,5 kilometra, visoko pa je med 5 in 10 metri. Najdaljši evropski kamniti zid obožujejo tudi turisti, saj je po večletni obnovi postal prava turistična atrakcija, sprehajanje po njem, fotografiranje na njem »pa je ob obisku Stona več kot le obvezno«.

Gradnja zidu se je začela leta 1358, dokončana pa je bila šele v petnajstem stoletju. Niz obrambnih kamnitih zidov je bil prvotno dolg več kot 7 kilometrov, zgrajen pa je bil predvsem zato, ker so pretkani Dubrovčani želeli zaščititi dragocene stonske soline.

Obzidje je »okrepilo« 10 okroglih in 31 kvadratnih stolpov (od tega jih je 20 še ohranjenih) in 6 bastijonov. Znotraj obzidja so bile »po urbanističnih načelih« položene ulice, na fotografiji poglej pravilno mrežo ulic. Središča obrambnega sistema so bile: trdnjava Veliki kaštio v Stonu, atraktivna Koruna v Malem Stonu in trdnjava Stoviš na hribu Podzvizd (224 metrov nadmorske višine).

2. STONSKE ZGRADBE

Zgodovini Stona v tem prispevku ne bomo namenjali prav mnogo prostora, vsekakor pa bomo navedli, da je bil tukaj že od davnih časov, zaradi izjemnega strateškega položaja, ki povezuje polotok Pelješac s celino, rodovitnega polja z veliko vode in plitvim zalivom, ki je bil idealen za pridobivanje soli, zelo ploden življenjski prostor človeka.

Ustavimo se v letu 1333, izredno pomembnem letu za Ston, saj se takrat Dubrovniška republika razširi tudi na Pelješac. Dubrovčani obnovijo in povečajo izredno dobičkonosne soline, popolnoma »iz začetka, na novo« začno graditi Ston, Mali Ston in nepremagljivo obzidje, iz Dubrovnika se v Ston preseli vsaj 150 družin.

Relativno dobro življenje se odraža v številnih dokaj dobro ohranjenih zgradbah. Turistom bosta med najbolj zanimivi verjetno že omenjeni Veliki kaštio (tam se sedaj, ko je trdnjava popolnoma obnovljena, vrstijo številne prireditve) in Stonski lapidarij v pritličju renesančne škofove palače (v originalu Biskupske palače).

Občudujoče poglede privlači frančiškanski samostanski kompleks sv. Nikole s cerkvijo (najdemo ga na zahodni strani Stona),  radovednost pa plenijo tudi Knežev dvor (dograjen v devetnajstem stoletju), gotska palača Sorkočević-Đorđić, markantna sedanja občinska zgradba in župnijska cerkev sv. Vlaha.

Vsekakor predlagamo tudi, da se v hudi poletni vročini ustavite ob krasnem, večglavem mestnem vodnjaku, njegov nastanek datira v leto 1581. Kot turist se izredno rad izgubljam po geodetsko pravilno urezanih ozkih uličicah, ki so polne zanimivih hiš in predvsem gostilnic, ki radoživo vabijo na kozarček ali dva rdečega vina in morske specialitete.

Posebna zgodba so tudi številni sakralni objekti, cerkve in kapele, ki so kot biseri raztreseni v bližini Stona. Na spletnem portalu www.potnik.si dodajajo:  »Odpravite se na Stonsko polje, poraščeno z oljčnimi nasadi in vinogradi, ki so ga stari Rimljani razdelili s tako imenovano »centuriacijo« (razdelitev zemljiških parcel). Na hribu, ki se dviga nad poljem, boste videli najstarejšo cerkev, cerkev svetega Mihajla, z dragocenimi in najstarejšimi freskami na tem območju.«

3. STONSKE SOLINE

Ston je tudi mesto soli, je mesto »belega zlata«. »Solana Ston« je namreč ena od treh solin na Hrvaškem (ob Pagu in Ninu) in je najstarejša tovarna soli v Evropi, morda pa tudi na svetu (?!), so zapisali na spletni strani turistične skupnosti Ston. Podjetje “Solana Ston” pa trdi tako: Začetki solin v Stonu segajo v rimske čase, dve tisočletji pred Kristusom. V starih časih so na tem območju živeli Iliri in Grki, od leta 167 pr. n. št. se začne  rimska vladavina, v času Rimljanov pa se prvič omenja pridobivanje soli na območju Stona.

Površina solin v Stonu, njihovih bazenov, se razteza na 429.840 kvadratnih metrih. Bazeni soli so še iz časov Dubrovniške republike in jih zaenkrat sestavlja 7 skupin bazenov za izhlapevanje morja in 10 bazenov za kristalizacijo. V stonskih solinah danes stojijo kastel, skladišča soli, stavba z opremo za pakiranje, stanovanjska stavba in upravna stavba.

Proces proizvodnje soli se v solinah Ston v stoletjih ni kaj prida spremenil, Dalmatinci ostajajo zvesti tradiciji in naravnemu načinu pridobivanja soli, zato imajo obiskovalci priložnost videti preplet tradicionalnega načina življenja in sodobnega gospodarstva. Soline Ston so s svojimi številnimi projekti (npr. prireditev žetev soli, festival soli, likovna delavnica, muzej v nastanku, trgovina) že dolgo prvovrstni lokalni kulturni spomenik in tarča masovnih turističnih obiskov (ti se ponavadi pripeljejo z avtobusi iz Dubrovnika).

4. STONSKE OSTRIGE (KAMENICE)

Ston je zelo znan tudi po gojenju ostrig (kamenic) vrhunske kakovosti. Po najdenih zapiskih se ostrige na tem območju gojijo že od 17. stoletja, nabirati pa so jih začeli še stoletje prej, gastronomska poslastica pa so bile že v času Rimljanov.

Malostonski zaliv, ki je tudi naravni rezervat, se je pokazal kot posebno primeren za gojenje te okusne školjke zaradi sladke vode reke Neretve, ki se severneje izliva v morje, in pogostega dežja pozimi, kar ustvarja idealne pogoje za njihovo rast.

Školjčišča ostrig lahko pobliže spoznate na vodenih ogledih na ladjicah, ki odplujejo iz Malega Stona. Mnogi ostrige štejejo za naravni afrodiziak, kar je še en razlog za njihovo priljubljenost. Čeprav jih ponujajo vse leto, so ostrige najbolj okusne marca, zato tem gastronomskim specialitetam takrat priredijo kulinarični festival »fešta od kamenica« (oziroma dnevi malostonskih ostrig).

Stonske »kamenice« so absolutna delikatesa in jih morate pokusiti. Z nekaj limone in ob kozarcu kvalitetnega pošipa (znamenitega rdečega vina) boste zlahka  ugotovili, ali vam okus ustreza ali ne. Tu namreč srednje poti ni: ali so vam ostrige všeč ali pa nikakor ne.

Tako, pa smo oddelali največje stonske turistične znamenitosti. Vsekakor pa nismo obdelali vseh (predvsem nekoliko manjših). Tako bi lahko npr. pisali tudi o stonski torti (torti iz makaronov). Ali pa o pelješkem vinu. Ampak tega itak točijo po celem Pelješcu in si ta zgodba zasluži prav poseben zapis.

Skorajda zagotovo bi morali pisati o številnih turističnih, športnih (STONe WALL maraton) in kulturnih prireditvah, pa tudi »živih interpretacijah« turistom zanimivih zgodb, ki jih pripravljajo prijazni domačini. In skorajda pod šifro »nujno in obvezno« bi morali našteti vsaj vse večje čudovite zalive in prekrasne plaže v okolici Stona. Pa ne bomo. Rajši bomo začeli ustvarjati načrt potovanja in po omarah iskati kopalke. Greš z nami tudi ti?

Ps. Uredništvo www.pag.si se TZ Ston zahvaljuje za fotografije.