Compare Listings

Velebit, eden od hrvaških narodnih simbolov

Velebit in Narodni park Severni Velebit

Velebit je najdaljša, tudi turistom izredno atraktivna, hrvaška planina, ki se vleče vzdolž jadranske obale. Velebit je impresivna planina, odlikujejo jo številne naravne atrakcije ter izredno bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Dokaj malo planin na svetu se lahko ponaša s statusom narodnega parka, Velebit pa na ogled postavlja kar dva: NP Paklenica in NP Severni Velebit.

Velebit in Narodni park Severni Velebit

Velebit Hrvati obožujejo, to dokazujejo tudi številne priredbe domoljubne pesmi Vila Velebita. »Velebit je več kot planina. Če je za Slovence mitska gora Triglav, ki se je globoko zasidral v narodovi zavesti in identiteti, potem velja pri naših sosedih Hrvatih podobno, ko gre za planino Velebit,« je zapisano na www.sloveniawalker.blog.siol.net. Zaradi raznolikost skalnatih oblik, živega sveta in pokrajine na majhnem prostoru je vrhnji del (severnega) Velebita eden izmed najprivlačnejših planinskih oaz v hrvaških Dinaridih. Poglejmo podrobneje.

Velebit je gorski greben v Jadranskem primorju na Hrvaškem, teče vzporedno z Velebitskim kanalom v smeri severozahod – jugovzhod. Velebit se razteza od hajduškega Senja (na severu) do (morebiti najlepše hrvaške reke) Zrmanje (na jugu). Velebit je na eni strani omejen z Jadranskim morjem, na drugi strani pa s polji (Gacko, Ličko in Gračačko), po katerih tečejo reke Gacka, Lika in Otuča.

Velebit ni najvišja planina na Hrvaškem (nekoliko višje vrhove ponujata npr. Biokovo nad čudovito Makarsko riviero in Dinara z najvišjim hrvaškim vrhom, Sinjalom – 1831 metrov nadmorske višine), je pa zato Velebit s svojimi 145 kilometri daleč najdaljša planina na Hrvaškem. Planinski greben Velebita je  širok je od 10 do 30 kilometrov; skupna površina Velebita pa meri okoli 2200 kvadratnih kilometrov.

Najvišji vrhovi Velebita so: Vaganski vrh (1757 m), Sveto brdo (1751 m), Babin vrh (1739 m), Malovan (1706 m), Mali Rajinac (1699 m), Veliki Rajinac (1677 m), Veliki Zavižan (1676 m), Gromovača (1676 m), Šatorina (1624 m), Visočica (1616 m), Crnopac (Srnopas; 1402 m), Kom (1003 m).

Hrvaška wikipedija razloži, da je v »literaturi običajno«, da Velebit delimo na:
– Severni Velebit, ki se začne na prelazu Vratnik (nad Senjem) in konča na prelazu Veliki Alan nad obalnim naseljem Jablanac. Severni Velebit je dolg približno 30 km in širok do 30 km.
– Srednji Velebit, ki se konča na prelazu Oštarijska vrata, tam skozi pelje cesta Karlobag – Gospić. Srednji Velebit je dolg približno 24 km in širok do 20 km.
– Južni Velebit, ki se konča na prelazu Mali Alan, na stari cesti, ki povezuje Obrovac in Lovinac. Južni Velebit je dolg približno 46 km in širok najmanj 10 km.
– Jugovzhodni Velebit, ki se začne na istem prelazu in konča v kanjonu reke Zrmanje. Jugovzhodni Velebit je dolg približno 40 km.

Posebnost Velebita sta dva popolnoma različna obraza. Znotraj, na celini, prevladuje zeleno in gozdnato (mogočna biotska raznovrstnost), na morski strani pa strmo, kamnito in golo. Močne raznolikosti Velebita omogočajo številne možnosti za raznovrstne turistične aktivnosti na Velebitu – od pohodništva (okrog 30 planinskih poti samo v NP Severni Velebit), jamarstva, gorništva (plezanja) do kolesarjenja.

Seveda je nedaleč stran od Velebita modro Jadransko morje, ki vabi s svojimi privlačnimi in osvežilnimi plažami (glej npr. tekst o Zavratnici, ki velja za enega izmed najlepših zalivov na Jadranu, je pa tudi del naravnega parka Velebit).

Osnovna izhodišča za obiskovanje Velebita so naslednji kraji: Starigrad, Senj, Karlobag, Otočac, Gračac in Gospić.

Skozi jugozahodno vznožje Velebita teče znamenita Jadranska magistrala. Cesti skozi prelaza Vratnik (698 m; Senj – Otočac) in Vrata oziroma Oštarijska vrata (928 m; Karlobag – Gospić) omogočata najlažje prečkanje velebitskega gorskega masiva.

Na trasi avtoceste Zagreb – Split – Ploče – Dubrovnik, v koridorju velebitskega prelaza Mali Alan, je bil leta 2003 izvrtan 5.700 metrov dolg predor Sveti Rok, ki ga dobro poznamo vsi, ki se nam zelo mudi v Dalmacijo. Avanturistični turisti pa ne smejo pozabiti, da lahko Velebit prečijo tudi po makadamski t.i. Majstorski cesti, ki velja za najlepšo panoramsko cesto Hrvaške.

Povedali smo že, da se znotraj Velebita skrivata dva narodna parka. Ker smo o Narodnem parku Paklenica (Nacionalni park Paklenica) že pisali v tekstu z naslovom NP Paklenica je plezalni raj, bomo tokrat dodatne odstavke namenili Narodnemu parku Severni Velebit (hrvaško: Nacionalni park Sjeverni Velebit). In da ne bo nesporazuma: Velebit ima tudi status naravnega parka (Park prirode Velebitglej različne spletne povezave).

Narodni park Severni Velebit  je najmlajši hrvaški narodni park, znotraj NP Severni Velebit pa obstajajo celo štiri področja s posebno zaščito – strogi rezervat Hajduški in Rožanski kukovi, botanični rezervat Visibaba, najdišče rastlinskega endema hrvaške sibireje, ter Velebitski botanični park, nas na svojih spletnih straneh za začetek poduči hrvaška turistična skupnost Hrvaške.

Z informacijami iz prve roke pa so nam z velikim veseljem pomagale strokovne službe NP Severni Velebit, objavljamo izvlečke njihovega izčrpnega teksta.

Vrednost in lepota narave Velebita sta že dolgo prepoznani. V okviru Unescovega programa Človek in biosfera (MAB – Man and Biosphere) je bila planina Velebit že leta 1978 vključena v mrežo svetovnih rezervatov biosfere. Tri leta kasneje postane cel Velebit naravni park. Znotraj njega sta celo dva narodna parka – na jugu je Narodni park Paklenica, naziv NP dobi že leta 1949, na severnem delu Velebita pa je bil pol stoletja pozneje razglašen narodni park Severni Velebit.

Narodni park Severni Velebit, ustanovljen torej leta 1999, je najmlajši od osmih narodnih parkov na Hrvaškem. To območje Velebita je pravi mozaik, sestavljen iz različnih habitatov, ki so dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, katerih bogastvo smo šele začeli odkrivati. Prav ta pestrost kraških oblik, živega sveta in pokrajine, ki jo je v veliki meri sooblikoval tudi človek, je bila razlog za razglasitev Narodnega parka Severni Velebit.

Severni Velebit je košček izvirne evropske narave – ne povsem nedotaknjene divjine, temveč naravne pokrajine, ki jo je oblikoval tudi prodoren človeški vpliv, v času, ko je bil edini način za preživetje človeka življenje z naravo.

A naj vas prisotnost ljudi ne napelje na misel, da je to nežna pokrajina – Velebit je surov in oster v podnebju in reliefu. Večji del narodnega parka Severnega Velebita pokrivajo različni gozdovi (npr. temne in skrivnostne smreke in jelke, grčasti in trpežni bori ali pravljične in čudovite predplaninske in planinske bukve), ki zaradi tega zagotavljajo raznovrstno vzdušje.

Travnati in skalnati vrhovi Velebita ponujajo osupljive razglede na severni Jadran in neskončna, nepregledna pobočja samega Velebita. Travišča razveseljujejo s čudovito pestrostjo številnih cvetočih rastlin in njihovih opraševalcev (metulji, čebele in čmrlji, hrošči in številne druge žuželke), skalnjaki pa s svojimi nenavadnimi in surovimi oblikami, med katerimi rastejo edinstvene, endemske rastline.

Bukovi gozdovi Narodnega parka Severni Velebit in Narodnega parka Paklenica so bili leta  2017 vključeni na Unescov seznam svetovne dediščine in skupaj z bukovimi gozdovi v devetih drugih evropskih državah tvorijo celoto »Starodavni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope«.

Glavni cilj uvrstitve prvotnih bukovih gozdov na Unescov seznam svetovne dediščine je ohraniti še zadnje ostanke starodavnih evropskih bukovih gozdov, ki so bili nekoč razširjeni v Evropi. Ocenjujejo, da so prvotni bukovi gozdovi pred človekovim posegom v Evropo prvotno zasedali 91.000.000 hektarjev. Danes izvirni, nedotaknjeni bukovi gozdovi obsegajo površino le 90.000 hektarjev.

Za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine kot hrvaških predstavnikov avtohtonih bukovih gozdov, so izbrali eno območje v okviru Nacionalnega parka Severni Velebit (strogi rezervat Hajdučki in Rožanski Kukovi) in dve območji znotraj Narodnega parka Paklenica (Suva draga-Klimenta in Oglavinovac-Javornik).

Bukovi gozdovi Velebita so dragoceni del prvotnih evropskih bukovih gozdov in so pomembno zatočišče tudi za številne živalske vrste (medvedi, risi, volkovi, žolne, jeleni).

Velebitski bukovi gozdovi na področju Hajdučki in Rožanski Kukovi nam ponujajo še eno dodatno zanimivost. Tam na nadmorski višini od 1200 do 1500 metrov na zelo razgibanem terenu, v ekstremnih podnebnih razmerah (tudi z obilico snega, nizkimi temperaturami, močnimi vetrovi) izredno počasi raste t.i. »predgorski« bukov gozd.

V tem gozdu bukve zaradi težkih razmer za rast niso normalno velikih dimenzij, ampak so »pritlikave«, s popačenimi oblikami, kar jih naredi posebne in drugačne.

Med najbolj znane lokacije v narodnem parku Severni Velebit spadajo Zavižan, Velebitski botanični vrt, Premužićeva pot, Štirovača, Alan in Lubenovac. Poseben poudarek pa si zasluži tudi Kuća Velebita (Hiša Velebita), ki jo najdemo v vasici Krasno. Vsakemu od njih bomo namenili nekaj stavkov.

ZAVIŽAN. Zavižan je ena izmed najbolj znanih znamenitosti narodnega parka Severni Velebit. Na 1594 metrih nadmorske višine, pod vrhom Vučjak, se nahaja Planinski dom Zavižan in najstarejša visokogorska meteorološka postaja na Hrvaškem, ustanovljena leta 1953.

Ker je Velebit naravna meja med celinsko in sredozemsko Hrvaško, se na vrhovih Velebita spopadata dve različni klimi – morska in celinska, kar povzroča nepredvidljive vremenske razmere, zato je meteorološka postaja Zavižan izjemnega pomena za vse »vremenarje«.

Glede na to, da je Zavižan enostavno dostopen in obratovanje planinskega doma ter drugih objektov za obiskovalce (parkirišče za avtomobile, sanitarije, klopi, počivališča ipd.) je Zavižan zelo dobro izhodišče za številne pohodniške ture po Velebitu.

Če se povzpnete na enega od okoliških vrhov – razglednikov, se vam odprejo čudoviti razgledi na Kvarnerske otoke in Liko. Razgledi iz skupine Zavižanskih vrhov (Veliki Zavižan 1676 m, Balinovac 1601 m, (Velika) Zavižanska kosa 1620 m, Vučjak 1644 m) večino naših obiskovalcev pustijo brez sape. Opomba uredništva www.pag.si: razgledne vrhove bodo, več ali manj zelo zlahka, dosegli tudi mlajši otroci.

VELEBITSKI BOTANIČNI VRT. V neposredni bližini Zavižana, slabih petnajst minut hoje od planinskega doma, je našel svoj prostor Velebitski botanični vrt, ki je bil ustanovljen leta 1967 na pobudo dr. Frana Kušana, profesorja na Fakulteti za farmacijo in biokemijo v Zagrebu.

Ideja, ki je vodila ustanovitelje botaničnega vrta, je aktualna še danes – bogastvo flore Velebita so želeli na uvid omogočiti ne le znanstvenikom, raziskovalcem in ljubiteljem Velebita, temveč tudi vsem obiskovalcem, ki prihajajo v severni Velebit. Kmalu po postavitvi vrta, v katerem raste okoli 500 rastlinskih vrst, je bila celotna okolica razglašena za Posebni botanični rezervat Zavižan – Balinovac – Velika kosa.

Velebitski botanični vrt se nahaja na nadmorski višini 1480 metrov, v njegovem osrednjem delu pa je vrtača Balinovac, okoli katere vodi krožna kamnita pot, dolga 600 metrov. Od tam se lahko povzpnete po pohodniških poteh na okoliške vrhove – Veliko Koso (1622 m n. v.), Balinovac (1602 m n. v.) in Veliki Zavižan (1676 m n. v.). Ob poti so ločene kamnite stopnice, po katerih se lahko spustite do dna ponikalnice Balinovac, na 1430 m nadmorske višine.

PREMUŽIĆEVA POT (hrvaško Premužićeva staza). »Premužićeva pot je upravičeno ena najlepših poti ne samo na Velebitu, ampak v celotni Hrvaški. Vsak ljubitelj narave bi se moral vsaj enkrat sprehoditi po tej nepozabni planinski poti, katere lepota na vsakem koraku pusti brez sape«. Takšne in podobne stavke bo napisal skoraj vsak popotnik, ki je prehodil slavno Premužićevo pot.

Premužićevo pot danes štejemo za pravo gradbeno mojstrovino, saj je zgrajena v kamnu – suhozidu, in je speljana tako, da nas na zelo preprost način pripelje do prvinskih in najbolj razgibanih predelov severnega Velebita – Hajdukovih in Rožanskih kukov.

Premužićeva steza se razteza po grebenu Biokova od Zavižana do Baških Oštarij na srednjem Velebitu in je dolga 57 km. Premužićeva pot nima težjih vzponov, zato je primerna tudi za obiskovalce, ki niso ravno vajeni pohodništva. S Premužićeve poti je možno opraviti več vzponov na nekatere najlepše vrhove severnega in srednjega Velebita – Gromovačoa, Crikvenu, Šatorinu in druge.

To planinsko pot je med letoma 1930 in 1933 zasnoval in zgradil inženir gozdarstva Ante Premužić, strastni planinec in ljubitelj lepot Velebita. Kasneje so hrvaški planinci to pot, stezo v čast graditelju poimenovali po njem. Leta 2009 je bila celotna Premužićeva pot uradno zaščitena kot kulturna dobrina državnega pomena.

ALAN. Alan s širšo okolico je območje prostranih gorskih travnikov, zaklonišč in koč, nad katerimi se dvigajo slikoviti velebitski vrhovi. Veliki Alan (1414 m nadmorske višine) je eden najpomembnejših velebitskih prelazov. Čez Alan poteka prečna velebitska cesta, ki povezuje Liko z morjem.

Alan ponuja čudovit pogled na morje in otoke. V neposredni bližini Alana je Mirovo – nekoč poletna gorska vas, danes pa le še en velebitski travnik z vidnimi ostanki suhozidov in starih poletnih stanovanj. Mirovo je bilo v preteklosti eno največjih naselij na Velebitu, o čemer danes pričajo številni ostanki kamnitih hiš, hlevov, suhozidov in vodnjakov (oz. cistern).

Dodatek – t.i. »Pastirski stanovi« na Alanu (v Sloveniji oz. vsaj na Veliki Planini bi jih imenovali pastirske koče). Prenova pastirskih bivališč na območju Alana (delno tudi Lubenovcu) je ustvarila predpogoje za bivanje ljudi in uvedbo tradicionalne živinoreje kot nujnega upravljavskega ukrepa za ohranjanje biotske raznovrstnosti na Velebitu.

Pomemben del projekta je tudi omogočiti obiskovalcem, da se seznanijo s tradicionalnim načinom življenja in dela na Velebitu ter spoznajo, koliko je bil tak način življenja v popolnem sožitju z naravo in koliko je pravzaprav temeljil na načelih zelene trajnosti.

Pastirska bivališča na Alanu niso priključena na vodovodno in električno omrežje, elektriko pridobivajo preko sončnih kolektorjev, deževnico pa zbirajo v cisterni. Je pa možno v teh pastirskih kočah prenočiti, turistom je na voljo nekaj deset postelj.

LUBENOVAC. Veliki Lubenovac je eden od najlepših krajev v narodnem parku Severni Velebit. Je kraška dolina, ki se nahaja na samem robu rezervata Hajdučki in Rožanski kukovi. Nekoč so na Lubenovcu, v poletnih mesecih, skupaj z živino živeli pastirji, danes pa so tam predvsem ostanki okoli petdesetih pastirskih koč (nekatere so obnovljene), suhozidov in vodnjakov oz. cistern. Na Lubenovcu je ohranjena tudi lokev, mlaka z imenom »Lubenovačka ruja«, ki je v preteklosti služila za napajanje živine – ovac, koz, krav in konjev.

ŠTIROVAČA. V svojem južnem delu Narodni park Severni Velebit obsega tudi del Štirovače – prostrane doline na približno 1100 metrih nadmorske višine. Štirovača je znana po velikih ohranjenih iglastih gozdovih. Štirovača je eden izmed tistih redkih (tudi srečnih) krajev v Narodnem parku Severni Velebit, ki ima svoj lasten izvir pitne vode in nekaj »živih« potokov, ki pridno napajajo okoliške travnike.

Štirovača je bila v preteklosti izjemno živahen kraj, predvsem v toplejših poletnih mesecih. Tam je bila žaga, restavracija, hiše, kjer so živeli živinorejci z družinami, gozdarski delavci in mojstri na žagi … Zato je Štirovača tudi dandanes še vedno priljubljeno tradicionalno izletniško mesto domačinov, vsem ostalim obiskovalcem pa je Štirovača prijeten kraj za počitek, oddih.

KUĆA VELEBITA v kraju Krasno. Kuća Velebita (slovensko bi lahko rekli tudi Hiša Velebita) je krasno turistično, zanimivo in zelo bogato informacijsko središče Narodnega parka Severni Velebit. Kuća Velebita stoji tik ob cesti, njena raznobarvna fasada je vidna od daleč, pred vhodom pa nas prijazno »pozdravi« vetrovni stroj, ki simulira močno burjo. Super dobrodošlica, vam povem. 🙂

Nahaja se v vasi Krasno, enem največjih gorskih naselij na Velebitu, uredništvo www.pag.si  obisk Kuće Velebita, brez fige v žepu, priporoča prav vsem turistom (tako majhnim kot velikim). V Kući Velebita lahko izveste, kaj obiskati in doživeti v Narodnem parku Severni Velebit,  Krasnem in okolici ter kupite vstopnice za vstop v Narodni park Severni Velebit in spominke.

V Kući Velebita boste več izvedeli tudi o velebitskem podnebju, vrstah in habitatih, kulturni dediščini, geologiji in podzemlju Severnega Velebita. Podzemnim, izredno globokim, kraškim jamam Kuća Velebita namenja prav posebno pozornost ((Lukina jama – Trojama – je s 1431 metri globine ena najglobljih jam na svetu; gradi se »Centar izvrsnosti Cerovačke špilje«).

V Kući Velebita bomo tako spoznavali geologijo in proces nastajanja jam, zgodovino in tehniko njihovega raziskovanja ter dobili vpogled v specifično favno podzemlja. Posebna zanimivost je doživetje vstopa v jamo skozi posebno »dvigalo«.

Razstava Kuće Velebita se razprostira v štirih nadstropjih pisanega objekta in vključujejo več raznolikih tematskih enot (polno je zanimive multimedije, predvsem za otroke), ki se med seboj prepletajo in prežemajo z namenom, da vam bolje prikažejo bogastvo Velebita, njegovo raznolikost ter kulturno in naravno vrednost.

V središču velebitske zgodbe je zagotovo človek in njegov neposredni in posredni vpliv na naravo in naravno bogastvo.

Prebivalci Velebita so v preteklosti živeli nomadsko, krčili gozdove, pasli živino, gradili kamnita bivališča – pastirska bivališča in suhozide ter tako ustvarjali nova življenjska okolja – trate, ribnike in drugo ter močno vplivali na naravo, na floro in favno.

V Kući Velebita boste spoznali velik del te pestrosti – različne žuželke in ptice, velike zveri, endemične rastlinske vrste, prilagojene ekstremnim življenjskim razmeram …

Kaj povedati za sam konec tega članka o Velebitu, s poudarkom na Narodni park Severni Velebit? Običajno se za planine in gore trdi, da jih je treba osvajati, Velebit pa je planina, ki pritegne, osvoji obiskovalce, pohodnike, planince.

Turisti, planinci, ves vaš trud in trud, ki ga boste morebiti vložili v prihod v Narodni park Severni Velebit, bo večkrat poplačan z izjemnimi naravnimi lepotami in čudovitim razgledom na morje in otoke z enega od gorskih vrhov Velebita. V upravi Narodnega Parka Severni Velebit poudarjajo, da je planina Velebit idealna destinacija za vse tiste, ki imajo radi aktivne počitnice in rekreacijo v neokrnjeni naravi (posebno omembo si zaslužita prireditvi super pohodniški Highlander Velebit in kolesarsko Srce Velebita, Via Adriaticapa tudi znamenita ).

Ponavljamo in poudarjamo: Velebit je vizualno in rekreativno zelo privlačno območje, ki se nahaja razmeroma blizu Jadranske obale ter avtoceste, ki poteka preko Like.

Nekaj zagotovo drži, vsak obiskovalec se bo še dolgo z veseljem spominjal »svojega obiska Velebita«, vsak pohodnik bo še dolgo pripovedoval svoje neprecenljive izkušnje z Velebita.

Zaradi dinamičnega spreminjanja velebitske pokrajine, pestrosti flore in favne na Velebitu ter muhavosti vremena so številni prizori na območju Velebita idealni tudi – za fotografiranje. Torej se bodo, in to z največjim veseljem, delale tudi številne »velebitske fotogalerije«. Če bi jih radi delili s širšo spletno skupnostjo, nam jih pošljite za objavo. 🙂

Ps. Za pomoč pri pripravi teksta se uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, zahvaljuje upravi in marketingu NP Severni Velebit. Fotografije sta prispevala NP Severni Velebit in spletni portal www.pag.si (predvsem Kuća Velebita in Zavižan v dveh dodatnih amaterskih fotogalerijah).

Kuća Velebita, foto www.pag.si:

Zavižan in njegova okolica, foto www.pag.si:

Sorodni članki

Loger Nerezinac, ladja muzej

Ladja »loger Nerezinac« je zelo pomemben del kulturne dediščine znanega kvarnerskega otoka Lošinja in hrvaške morske dediščine nasploh. Loger Nerezinac je dragocen primer tradicionalnega ladjedelništva, od leta 2010 pa je ladja tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Loger Nerezinac, čudovito ladjo muzej, si lahko večinoma zasidrano ogledamo v kraju Mali Lošinj. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Skywalk, nebeško sprehajališče na Biokovu

Skywalk na fantastično lepem Biokovu bo zagotovo postal ena izmed najbolj spektakularnih turističnih atrakcij na Hrvaškem. Obiska steklenega adrenalinskega balkona nad Makarsko se bodo razveselili predvsem tisti pogumneži, ki imajo radi atraktivne razglede.

Nadaljujte z branjem

Marjan, simbol Splita

Hrib Marjan, ki se nežno dviga nad glavnim dalmatinskim mestom Split, ob sami jadranski obali, je izredno priljubljena destinacija tako za same domačine kot za turiste. Marjan, s svojimi bogatimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, številnimi možnostmi za rekreacijo (tudi plaže!) ter čudovitimi panoramskimi razgledi, vsekakor predstavlja srce in dušo hrvaškega dragulja - Splita. Obiskovalcem Splita, turistične destinacije, vsekakor priporočamo, da se sprehodijo tudi na – ne pretirano visok - Marjan. Že zaradi novega, atraktivnega razgledišča, ki bo zagotovo hipoma postalo eno izmed pomembnejših turističnih znamenitosti mesta, se splača nekoliko potruditi in se povzpeti na dokaj položen hrib Marjan. Poglejmo.

Nadaljujte z branjem