Senj, mesto junaške preteklosti

Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem. Senj je največje urbana naselbina na hrvaški obali med Reko in Zadrom.

Senj je središče območja na več kot 650 kvadratnih kilometrih s številnimi majhnimi kraji ob morju na podvelebitski obali – Bunica, Sveta Jelena, Sv. Juraj, Lukovo, Klada, Starigrad, Jablanac, Stinica (trajekt na otok Rab) in Prizna (trajekt na otok Pag) ali v gorskih višinah Velebita in Kapele – Krasno, Krivi Put, Stolac, Crni Kal in Vratnik.

Senj leži ob Velebitskem kanalu v vznožju Vratniškega prelaza, ki je na 698 metrih nadmorske višine najnižji velebitski prelaz. Senj, ki je tudi najstarejše mesto severnega Jadrana, ima polkrožno obliko. S treh strani ga obkrožajo visoki gorski grebeni, obronki Kapele in Velebita, na četrti strani pa ga omejuje Jadransko morje.

Zaradi same lege Sinja je prodiranje vetra iz notranjosti na morje »zelo enostavno«. Zato je območje Senja izredno vetrovno, znamenita senjska burja je tukaj zelo pogosta.

Ta naravni pojav je zelo zanimiv za znanstvenike, pa tudi amaterske lovce »na nevihte in ostalo slabo vreme«, npr. (facebook) skupino Storm Chasing Team Senj.

Skozi mesto Senj teče slavna jadranska magistrala. Zelo zanimivo dejstvo je, da je bil Senj kot ciljna točka Jožefinske ceste (Karlovac – Senj) največje hrvaško pristanišče vse do gradnje železnice do Reke leta 1873. Od takrat je gospodarski pomen Senja nezadržno kopnel. V samem Senju živi nekaj manj kot 5.000 ljudi, večinoma jim kruh reže turizem.

Še preden pa se sprehodimo skozi največje senjske turistične znamenitosti, pa se spodobi, da se tudi zaradi slovite senjske preteklosti, sprehodimo skozi samo zgodovino mesta Senja in njegove okolice.

O začetkih zgodovinskega razvoja Senja smo za začetek pokukali na strani Hrvaške enciklopedije. Približno tako so zapisali akademiki: »Nad mestom na griču Kuku je bilo že v bronasti dobi utrjeno naselje. Na območju današnjega mesta je bilo ilirsko naselje in nato staro mesto, ki so ga grški geografi omenjali pod imenom Sénia.

Tudi rimski viri ga beležijo kot Senia (portus Senia, colonia Seniensis), za Oktavijana (35 pr. n. št.) pa je Senj dobil status municipija, »nekakšnega drugorazrednega mesta«, (kar dokazujejo ostanki monumentalnih rimskih zgradb, napisi, nekropole, denar).

V antiki je bil Senj pomembno trgovsko in prometno središče, skozi katerega je vodila rimska cesta, ki je povezovala Oglej z Narono (danes Vid pri Metkoviću) in Skadrom. Med selitvijo narodov je Senj zelo trpel v napadih Vizigotov, Hunov in Avarov. S prihodom Hrvatov je bil Senj obnovljen, leta 1169 postane središče škofije.«

Že v 10. stoletju je bil Senj pomembno središče glagoljaštva. Od leta 1248 je na prošnjo senjskega škofa Filipa papež Inocent IV. dovolil uporabo glagolice in staroslovanskega jezika v vseh cerkvah v senjski škofiji. Od leta 1493 naprej so v Senju celo tiskali tekste v glagolici.

Senj je v lasti vitezov templjarjev od leta 1184 ali leta 1185, toda že leta 1271 na Senj »položijo roko« nam že dokaj znani krški Frankopani.

V času njihove uprave, ki je trajala vse do leta 1469, Senj leta 1388 dobi svoj prvi mestni statut. Leta 1469 prevlado nad mestom Senj prevzame ogrski kralj Matija Korvin ter Senj razglasil za svobodno kraljevo mesto in središče novoustanovljene t.i. »Senjske kapetanije«.

Počasi sledi obdobje, ki je najbolj zanimivo tudi nam, turistom. Od 16. stoletja, po padcu Klisa (1537), Senj postane utrdba, zatočišče in svojstvena država senjskih Uskokov, predvsem številnih doseljencev iz Bosne, ter iz nekaterih delov Dalmacije, ki so bežali pred krvavo turško oblastjo.

V prvi polovici 16. stoletja je bilo mesto Senj dodatno utrjeno z mestnim obzidjem, leta 1558 pa je znameniti senjski kapetan Ivan Lenković na hribu nad mestom zgradil mogočno in slovito trdnjavo Nehaj (glej tekst z enakim naslovom: Trdnjava Nehaj).

Andreja Frankovič v svoji diplomski nalogi zapiše: »Zaradi svojih junaštev v bojih z večinoma številčnejšimi sovražniki so nastale o senjskih Uskokih številne legende, njihov sloves opevajo narodne pesmi«.

Trmasti, samovoljni in samozadostni senjski Uskoki skorajda celo stoletje »gusarijo«, ustrahujejo po Jadranu, v uskoško–beneški vojni se »znajdejo celo pred Benetkami«. Predvsem v drugi polovici 16. stoletja so senjski Uskoki pogosto brez strahu in večjih zadržkov napadali sosednje beneško in osmansko ozemlje (npr. leta 1597 so v Rovinju zasegli beneške in turške ladje).

Habsburški dunajski dvor leta 1601 v Senj pošlje kapetana J. Rabatta, ki naj bi vendarle nekako pomiril »razgrete jadranske razbojnike«, toda senjski Uskoki se ne dajo in Rabatta – preprosto – ubijejo. Senjski Uskoki zaradi svojih dejanj, ki so na meji med brezobzirnim razbojništvom in pogumnim hajduštvom, redno vnemajo spore tudi med velikimi političnimi silami v Evropi.

Tako je zaradi senjskih Uskokov leta 1615 med habsburško monarhijo in beneško republiko izbruhnila celo uskoška ali gradiška vojna, ki se je končala z mirovno pogodbo v Madridu (1617), napovedala pa je bližnji konec samovolje Uskokov iz Senja. In res, že leta 1618 so Avstrijci senjske Uskoke nasilno razselili, njihove ladje pa za vsak slučaj potopili.

Na tej točki bomo končali z opisovanjem zgodovine Senja, saj je bilo tudi to jadransko mestece deležno približno enake usode, kot že mnogi drugi hrvaški kraji iz tega bližnjega geografskega območja. To usodo pa, verjamem, že – več ali manj – vsi poznamo. Vsekakor je sedaj napočil trenutek, da se vendarle malo podrobneje lotimo najbolj očitnih turističnih znamenitosti Senja.

1. Trdnjava Nehaj, park Nehaj

Trdnjava Nehaj si zagotovo zasluži prvo mesto med vsemi senjskimi znamenitostmi. Je izredno prepoznavna, markantna, dominantna. Ker smo to že pred časom ugotovili na www.pag.si in jo popolnoma upravičeno uvrstili med »bisere Jadrana«, ji tukaj dodatnega teksta ne bomo več namenjali, samo pozvali vas bomo, da kliknete na naslednjo povezavo z dolgočasnim naslovom: Trdnjava Nehaj.

Bomo pa nekaj besed namenili parku Nehaj, katerega središče je sama trdnjava. Park se razteza na štirinajstih hektarjih površine. Hrib, na katerem je park, je prepleten s kar štirimi kilometri sprehajalnih poti, tam je tudi križni pot, pa t.i. Kosturnica – spomenik proti fašizmu, otroci se lahko igrajo na dveh otroških igriščih, športni objekt Tenis pa lahko služi tudi kot poletni oder za številne kulturne prireditve, predvsem koncerte.

2. Staro mestno jedro mesta Senj

Ugotovili smo že, da je Senj mesto junaške in predvsem unikatne preteklosti. Samo mesto je podobno ostalim majhnim dalmatinskim mestom; ulice so ozke in strnjene, vijugaste, postavljene skupaj, v obrambi proti mrzli burji. Turistom bodo všeč skladne, trgovinice in majhni gostinski lokali, tudi nizi hiš s slikovitimi detajli.

Dokaj dobro se je ohranilo vzhodno in severno obzidje z nekaj stolpi (hrvaško poimenovanje: Leonova kula, kula Lipica, Šabac in Trybenad).

V starem mestnem delu Senja so ohranjene naslednje znamenitosti: trg Velika Placa s klasicistično fontano, romanska katedrala sv. Marije (iz 11. stoletja, obnovljena v 13. stoletju), gotska mestna hiša na Malem placu – trgu, kjer stoji mestna loža iz 14. stoletja, palača Carina iz 18. stoletja (v palači je danes župnišče, kjer se nahaja velika knjižnica, velika zbirka sakralne umetnosti in škofijski arhivi).

Ogleda vredna so tudi t.i. velika vrata, ki označujejo konec Jožefinske ceste ter vhod v mesto. Na vrhu vrat je vklesana krona Habsburžanov, pod njo pa sta vklesani besedi »Josephinae Finis«. Turisti se radi ustavimo tudi ob sončni uri ob sami jadranski magistrali.

Mesto Senj leži na 45. vzporedniku, točno na sredini med ekvatorjem in severnim tečajem, sončna ura pa je postavljena na beli črti, ki označuje prav ta vzporednik.

3. Mestni muzej Senj

Posebno mesto na tem seznamu si zasluži mestni muzej. Mestni muzej Senj se nahaja v palači družine Vukasović, ki je bila ena najvidnejših senjskih družin.

Palača je bila zgrajena v štirinajstem oz. petnajstem stoletju in je vrhunski objekt profane arhitekture mesta Senj, znana je tudi kot “Hiša Marije Terezije”.

V svoji zgodovini je bila palača večkrat razširjena in prezidana, tako da danes na njej razberemo več elementov arhitekturnih stilov: gotike, renesanse in baroka.

Mestni muzej Senja na ogled ponuja številne zbirke: arheološka zbirka, hidroarheološka zbirka (amfore, primitivne slike), zbirka glagolice (slovanske pisave), zbirka fotografij in dopisnic, etnografska zbirka Bunjevci, naravoslovna zbirka Velebit, numizmatična zbirka, umetniška zbirka (Cmrok, Beus, Croata, Meštrović, Reiser itd), zbirka plemiških grbov, zbirka senjski Uskoki in zbirka orožja.

4. Glagolica in senjska tiskarna

Senj je med drugim znan tudi kot glagoljaško mesto. Senjska plošča, ki so jo med obnovitvenimi deli našli na stopnišču trdnjave Nehaj, priča, da je bila glagolica v 11. stoletju približno tako razširjena kot na bližnjem Krku.

Senjska plošča je eden najstarejših hrvaških glagoljaških spomenikov, ki je nastal skoraj istočasno z t.i. Baščansko ploščo. Danes ohranjene drobce senjske plošče hranijo v Mestnem muzeju Senj.

Nekaj besed bomo namenili tudi stari senjski tiskarni. Na spletni strani turistične skupnosti Senj so zapisali: »Le petdeset let po izumu tiska oziroma tiskarne se je v Senju pojavila skupina ljudi, ki je razumela pomen tega izuma. Eden izmed njih je bil Blaž Baromić, ena najpomembnejših osebnosti hrvaške kulturne zgodovine. Tiskanja se je naučil v Benetkah, leta 1494 – nekaj let zatem, ko se je vrnil v Senj, pa je bilo natisnjeno prvo in najdragocenejše delo senjske tiskarne: Misal (tekst, ki se uporablja v času maše)«.

5. Plaže in park senjskih književnikov

Roko na srce, senjske plaže ne slovijo po izredni lepoti, poudariti pa moramo, da so vse plaže zelo urejene, čiste in prijetne (večinoma pa se do njih lahko iz svojih apartmajev sprehodimo kar peš). Osvežilni skok v morje si lahko omislimo na plažah (mestno kopališče Škver, Prva Draga, Banja, Lukovo, Uvala Vlaška – zalivček za kopanje psov) ali pa si najdemo nek popolnoma svoj mini, romantični zalivček nekje na dolgi rivieri Senj.

Mesto Senj, kjer so se rodili in živeli nekateri znani hrvaški pisatelji in pesniki svojega časa (Silvije Strahimir Kranjčević, Milutin Cihlar Nehajev, Vjenceslav Novak, Milan Ogrizović, Pavao Ritter Vitezović), je njim v spomin zasnovalo park z njihovimi doprsnimi kipi.

Park senjskih književnikov najdemo nad staro mestno plažo, v njem pa je postavljena tudi cerkev s pomenljivim imenom: Sveta Marija od Arta.

V tej slikoviti cerkvi ob morju senjski mornarji, ribiči in njihove družine že stoletja iščejo zaščito Matere božje. V notranjosti cerkve si lahko ogledate tudi makete ladij, ki so jih izdelali senjski mornarji in jih podarili cerkvi pred plovbo ali v zahvalo za srečno vrnitev domov.

6. Turistične znamenitosti v okolici Senja

Tudi bližnja in daljna okolica Senja ponujata številne zanimive turistične vsebine. Ker je le teh zares mnogo, mi pa se »moramo vendarle nekako omejiti v dolžni tega teksta«, jih bomo tokrat le našteli, več pozornosti pa jim bomo zagotovo namenili v nekem drugem tekstu.

Turistični delavci Senja opozarjajo predvsem na naslednje turistične znamenitosti: Naravni park Velebit oziroma tudi Narodni park severni Velebit, gozdarski muzej Krasno, marijansko svetišče »Majke Božje od Krasna«, Kuća Velebita v Krasnem, Zavratnica (eden izmed najlepših hrvaških zalivov je od Senja oddaljen dobrih štirideset kilometrov).

Kaj reči ob koncu tega uvodnega teksta o samem Senju? Senj ob bližnji čudoviti naravi, ob dih jemajoči simbiozi Velebita in morja, ponuja tudi številne zanimive turistične vsebine za aktivne dopustnike, ki so v tem delu Hrvaške že nekako samoumevne: kolesarjenje, pohodništvo, planinarjenje, raznoliko »morsko športanje« ob obveznem počivanju (lenarjenju) na plaži ….

Med poletnimi počitnicami vam v Senju skorajda zagotovo ne bo dolgčas.

Pridni in prijazni domačini venomer pripravljajo številne prireditve, med večjimi pa omenjamo naslednje: mednarodni senjski poletni karneval (kar za šest dni maškare okupirajo Senj), Festival klap Senj (glasbeni program se odvija v treh večerih: večer revijalne klapske pesmi, večer moških in večer ženskih klap) in prireditev Uskoški dnevi, ki nas za tri dni vrne v srednji vek.

Skozi ta tekst smo ugotovili, da Senj ponuja nekaj, kar ga vsekakor naredi posebnega. In ko vzamemo v obzir to zanimivo, burno preteklost Senja, se zdi, da ga marsikdo med nami »zelo nepravično in neupravičeno« podcenjuje, da je Senj morebiti, na žalost, še zmeraj razmeroma neodkrit jadranski biser.

Na srečo se to (počasi) spreminja, recimo, na portalu lika-destination.hr so zapisali približno takole: »Tam, kjer morje škropi planino in tam, kjer blagodejna narava, čisti zrak in morje krepijo telo, bogata zgodovina in kultura pa dvigujejo duh, leži Senj, mesto, ki je znano po svoji slavni preteklosti, kulturni dediščini, literaturi in tradiciji«.

Ps. Uredništvo www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, se za fotografije zahvaljuje turistični skupnosti Senja, glej uradno stran www.visitsenj.com.