Slavonski Brod, mesto iz pravljice

Slavonski Brod se, turistično gledano, najbolj ponaša s Trdnjavo Brod (hrvaško: Tvrđava Brod), ki je državni spomenik najvišje kategorije. Ena izmed največjih turističnih znamenitosti Slavonskega Broda je največji mestni trg na Hrvaškem, Trg Ivane Brlić-Mažuranić. Ta trg, zagotovo eden najlepših na Hrvaškem, s svojim južnim delom gleda na reko Savo, ki ponuja tudi izjemen razgled in krasen sprehajalni teren.

Ampak pojdimo lepo po vrsti, najprej sledi nekaj osnovnih podatkov o Slavonskem Brodu, potem pa se bomo podrobneje posvetili najbolj prepoznavnim turističnim znamenitostim. Slavonski Brod je šesto največje mesto v Republiki Hrvaški, za Zagrebom, Splitom, Reko, Osijekom in Zadrom.

V Slavonskem Brodu živi okrog 60 tisoč ljudi, na širšem področju, okrog mesta, pa okrog 80 tisoč ljudi. Slavonski Brod je svojo lokacijo našel na južnem robu Panonske nižine, med pobočji Dilja na severu in reke Save na jugu, na nadmorski višini devetdesetih metrov.

Slavonski Brod je industrijsko, kulturno, upravno, sodno in finančno središče Brodsko-posavske županije, za Osijekom je drugo najpomembnejše mesto v Slavoniji.

Pod okrilje Slavonskega Broda spada sedemnajst naselij: Centar, Mali Paris, Plavo polje, Slavonija I, Slavonija II, Jelas, Krajiška, Lutvinka, Mikrorajon, Naselje Andrije Hebranga, Livada, Šestinac, Kolonija, Budainka, Brodsko Vinogorje, Brodski Varoš in Podvinje.

Slavonski Brod leži ob izlivu vodotoka Mrsunja v reko Savo, na strateško pomembnem prehodu čez Savo; most do (Bosanskega) Broda, torej BiH, je del t.i. severnih vrat Bosne. Slavonski Brod leži na sredi med dvema glavnima mestoma.

Slavonski Brod je od Zagreba oddaljen 191 kilometrov, do srbskega Beograda pa je 205 kilometrov ceste (le nekaj minut vožnje imamo od avtoceste do centra mesta).

Poudariti moramo, da je Slavonski Brod že od »zelo starih časov« vozlišče glavnih prometnih poti v smeri zahod-vzhod in sever-jug. Gradnja in modernizacija cest, razvoj rečnega prometa po Savi, kasneje tudi železnice pa so geostrateško pomembnost Slavonskega Broda skozi stoletja le še dodatno krepili. To trditev lahko podkrepimo tudi s kratkim vpogledom v preteklost Slavonskega Broda.

Hrvaška enciklopedija o začetkih zgodovine Slavonskega Broda zapiše približno takole: »Območje mesta in širše okolice je bilo naseljeno že od neolitika. Že v četrtem stoletju pred Kristusom so na tem območju živeli Kelti in nato ilirsko pleme Brevki ali Breuci (opomba: Bili so močno in bojevito pleme iz skupine plemen s skupnim imenom Panonci).

Upor ilirskih plemen pod vodstvom Batona I. so Rimljani leta 9 krvavo zatrli in zavladali Panoniji oziroma tudi območju Slavonskega Broda. V rimskih časih je bilo na sedanjem ozemlju Slavonskega Broda, ob cesti Siscia – Sirmium (Sisak – Sremska Mistrovica), postavljeno naselje Marsonia, kar potrjujejo številne arheološke najdbe«.

Na strateško pomembnem mestu, (od tu tudi toponim brod – kraj, kjer se prečka reko) so Rimljani zgradili srednjeveško utrdbo. Glede samega poimenovanj naselbine: v času rimskega imperija se je »mesto« imenovalo Marsonia, od leta 1244 do leta 1934 pa Brod (na Savi), torej ima kraj, mesto ime Slavonski Brod manj kot stoletje.

Nadaljevanje zgodovinskega razvoja Slavonskega Broda po Rimljanih nam na kratek in in enostaven način razloži hrvaška wikipedija: »Slovani se na tem področju naselijo v šestem stoletju našega štetja. Z imenom Brod (na Savi) je samo mesto prvič omenjeno leta 1224, v listini ogrsko-hrvaškega kralja Bele IV. Arpadovića.«

V srednjem veku je bil Slavonski Brod v lasti družine Berislavić Grabarskih. Leta 1536 Slavonski Brod osvojijo Turki, ki področje preplavijo z zelo številno vojsko. Vpliv Turkov na tem območju je bil prevladujoč vse do konca 17. stoletja, ko so se razmere spremenile z osvajanjem teh ozemelj s strani zmeraj mogočnejše Avstro-Ogrske monarhije.

Po letu 1691, ko so »krščanske vojske« končno pregnale »Osmanlije« in osvobodile Slavonski Brod, ta postane pomemben del t.i. Vojne krajine (več sto kilometrov dolgega ščita proti Turkom). V Brodu, enem izmed pomembnih strateških in prometnih krajev, ki je nadzoroval najpomembnejši prehod preko Save v Bosno in povezoval glavne trgovske poti, je bila med letoma 1715 in 1780 zgrajena velika cesarska slavonska obmejna trdnjava Brod.

Po ukinitvi Vojne krajine, leta 1881, se je Slavonski Brod začel zelo hitro razvijati, predvsem zaradi ugodne lege ob plovni Savi in ​​odprtja mostu (1879) čez reko Savo, še posebej pa po izgradnji železnice med letoma 1878– 1882. V Kraljevini SHS postane Slavonski Brod eno izmed najbolj razvitih gospodarskih središč.

Tudi po drugi svetovni vojni Slavonski Brod nadaljuje s svojim razvojem, verjetno najbolj poznano podjetje iz tistega obdobja je »kovinarski Đuro Đaković”, ki sedaj turistom razkazuje svoj turistično industrijski park: tramvaj, valjar, lokomotive.

Težka, krvava usoda doleti Slavonski Brod med zadnjo, osamosvojitveno vojno. Slavonski Brod je bil srbskemu agresorju zelo pomemben zaradi njegovega geopolitičnega položaja, po mnenju nekaterih strokovnjakov je bil Slavonski Brod, takoj za Vukovarjem, drugo najbolj prizadeto hrvaško mesto.

Hrvaški mediji poročajo, da naj bi v vojni zaradi velikosrbskih agresorjev v Slavonskem Brodu dnevno povprečno umrlo kar pet ljudi?!

Tudi dandanes Slavonski Brod povezuje Srednjo Evropo z Malo Azijo. Ostaja razvijajoče se industrijsko mesto, s »solidnim kmetijskim zaledjem«, vse pomembnejše mesto v njegovem razvoju pa dobiva tudi turizem. In na tej točki je čas, da začnemo naštevati in opisovati največje turistične znamenitosti Slavonskega Broda. Uganete, kateri turistični biser se bo znašel pod številko ena?

1. Trdnjava Brod (hrvaško Tvrđava Brod)

Trdnjava Brod je baročna obmejna trdnjava na reki Savi, hkrati pa spomenik najvišje kategorije in največja turistična znamenitost Slavonskega Broda. Trdnjavo Brod so začeli   graditi leta 1715, dokončali so jo šele čez dobrih šestdeset let.

Trdnjava Brod je bila zgrajena na pobudo avstrijskega princa in generala Evgena Savojskega kot del sistema trdnjav na severovzhodu Hrvaške. Trdnjava Brod je bila zgrajena za približno 4.000 vojakov in je ena največjih tovrstnih vojaških megastruktur v celotni Evropi.

Danes je trdnjava Brod predvsem v funkciji kulturnega in turističnega razvoja Slavonskega Broda. V  Trdnjavi Brod najdemo mestno upravo, glasbeno šolo, gimnazijo, tradicionalne obrti, muzej tamburic in Galerijo Ružić, ki je po pomembnosti druga galerija moderne umetnosti na Hrvaškem.

Več o Trdnjavi Brod bomo zagotovo še pisali, saj mora ta ogromen »projekt« čim prej najti svojo mesto med »hrvaškimi turističnimi biseri«.

2. Ivana Brlić Mažuranić: hiša in trg

Ivana Brlić Mažuranić (1874 – 1938) je do danes ostala ena izmed najpomembnejših Hrvatic, pa tudi ena najpomembnejših avtoric otroške literature na svetu. Njen čut za jezik ji je prislužil vzdevek »hrvaški Andersen«, njena glavna dela pa so bila objavljena in prevedena v številne svetovne jezike, mnoga so bila prenesena tudi na filmska platna.

Verjetno njena najbolj znana dela sta roman za otroke Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča (1913) in zbirka kratkih zgodb Pripovedke iz davnine (1916).

Ko se boste znašli v Slavonskem Brodu, si lahko ogledate zgradbo družine Brlić (književnica Ivana Mažuranić se je poročila z odvetnikom in politikom Vatroslavom Brlićem). Leta 1885 je ugledna družina Brlić, po načrtih domačega arhitekta Mathiasa Železnyja, zgradila estetsko impresivno meščansko palačo, katere fasada je bila narejena v obliki neorenesančnega okrasnega izraza.

V »hiši Brlić« je Ivana Brlić Mažuranić preživela svoja najbolj plodna leta. V pritličju družinske hiše, palače Brlić so danes razstavne dvorane Umetnostne galerije mesta Slavonski Brod. Hiša Brlić stoji na glavnem mestnem trgu, zelo popularnem »sprehajalnem korzu«. Trg, ki je največji na Hrvaškem, nosi ime po slavni pisateljici, Ivani Brlić Mažuranić, na njem pa se bohoti tudi njen prekrasen kip.

3. Sprehajališče in kopališče ob Savi

Sprehajališče ob Savi je eno najlepših hrvaških »ob-rečnih« sprehajališč. Dolgo je približno dva kilometra in pol in se razteza od izliva reke Mrsunje v Savo pa vse do mestne športne cone Vijuš (številni bazeni, športna dvorana, mestni stadion in ob njem naslikan velik mural, ki je posvečen domačima nogometnima zvezdnikoma Mariju Mandžukiću in Ivici Oliću).

Savska promenada je okrašena z različnimi grafiti, ob njej pa je postavljen kip Potjeha, kar je še ena vrsta posvetila Ivani Brlić-Mažuranić, saj je Potjeh lik iz njenega književnega dela Kako je Potjeh iskal resnico.

Poleti se lahko osvežite s plavanjem v Savi (poglede plenijo tudi »hišice na splavih«). Mesto Slavonski Brod ima ob športno rekreativnem centru Poloj eno najlepših in najdaljših rečnih plaž na celinski Hrvaški, leta 2014 pa je ta peščena plaža  prejela tudi nagrado hrvaške turistične organizacije. Dodajamo, da je ob plaži Poloj t.i. “majhni mestni plaži”, na talni površini kar 1.300 kvadratnih metrov naslikana ena največjih tridimenzionalnih slik na svetu.

4. Cerkev Presvetog Trojstva in frančiškanski samostan

Frančiškani so bili v Slavonskem Brodu (ilegalno) prisotni že v času turške vladavine, (legalno) pa – seveda – po osvoboditvi pred Turki (1536-1691).

Potem ko so bili nekaj  desetletij redovniki v lesenem samostanu, so avgusta 1727 začeli graditi samostan in veliko cerkev Presvetog Trojstva (Svete Trojice) iz trdnega materiala (gradnja je bila dokončana šele leta 1753).

Ker je bil ta cerkveni kompleks zasnovan tudi kot trdnjava za zaklonišče prebivalcev v primeru ponovnega vpada Turkov, ki so bili na desnem bregu Save, so bile stene debele kar 2,70 metra.

Na www.visitslavonija.hr lahko preberemo tudi: »Brodska frančiškanska cerkev je s svojo dolžino 38 metrov, širino 13,5 metra in višino 13 metrov največja cerkev v Slavoniji, medtem ko je kvadrat (t.i. »klauster«) samostana najbolj reprezentativen kos samostanske arhitekture na hrvaškem severu in ena najbolj markantnih baročnih stavb v Slavoniji.

Turistični delavci iz Slavonskega Broda menijo, da je ob tranzitnem njihov adut tudi verski turizem. Zato opozarjajo tudi na lepote cerkve »svetoga Antuna Padovanskog«, ki jo najdemo v naselju Podvinje, na obronkih pobočja Dilj. Ob cerkvi je postavljen kip svetega Antona Padovanskega, sprehodimo pa se lahko tudi po manjšem parku.

5. Razno, turistom (tudi) zanimivo

Tudi sama okolica Slavonskega Broda ponuja različne zanimive nastanitve in vsebine. Temu se bomo podrobneje posvetili v posebnem prispevku, ob tej priložnosti sledi samo naštevanje: Gora Dilj, naravni rezervat Gajna, umetno jezero Petnja, Prašnik in Muški Bunar, Lovčič (»pozabljena vasica«), etno vasica Stara Kapela, Ljeskove vode, manjši zasebni živalski vrt Ruščica.

Dodajamo, da je v Slavonskem Brodu sedež turistične destinacije “Moja lepa Slavonija v bližini Save“, v kateri so povezana 3 mesta in 17 občin Slavonske Posavine iz Brodsko-posavske in Vukovarsko-sremske županije.

Vsi ti kraji ob Savi imajo ​​podobne naravnogeografske značilnosti ter zgodovinsko dediščino, hkrati pa celoviteje dopolnjujejo turistično sliko tega področja. To vse je lepo razvidno, če boste obiskali Muzej Brodskog Posavlja, ki pridno zbira, raziskuje in predstavlja dragocene materialne in nematerialne »fenomene« naravne in kulturne dediščine tega področja.

Slavonski Brod skozi celo leto organizira številne prireditve, mnogo od njih so zanimive tudi turistom: mednarodni festival harmonike, otroški festival »v svetu pravljic Ivane Brlić Mažuranić« (različne delavnice, igralnice, srečanja z avtorji, glasbeno-scenske predstave), motoristično srečanje, kajakaška regata, »Brodsko kolo« (folklorni festival, tudi revije narodnih noš, razstave), »Brodsko glazbeno ljeto« (klasična glasba), Fišijada (tekmovanje in zabava), Slavonija FEST (rock glasba), Pečenkijada (tekmovanje v pečenju odojkov).

Tudi odlične slavonske gastronomske specialitete, dobro vino, prijetno vzdušje in edinstveno kombinacijo tradicionalnega in sodobnega načina življenja, gostoljubnost domačinov ter zelo solidno namestitev v številnih hotelih, motelih ali apartmajih nam ob številnih novih načrtovanih turističnih projektih ponuja Slavonski Brod z okolico.

Ali imate torej, ob vsem napisanem v tem članku, upravičen razlog, da Slavonskega Broda vsaj enkrat v življenju ne bi obiskali za nekaj dni ali pa da se v njem ne bi ustavili vsaj za nekaj ur, ko se npr. peljete na podaljšan vikend izlet do glavnega srbskega mesta, Beograda?

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Slavonski Brod in turistični skupnosti Hrvaške.