Radoboj, majhen veliki kraj

Občina Radoboj obsega 32 kvadratnih kilometrov površine s 3.513 prebivalci v 1.014 gospodinjstvih. Občina Radoboj obsega naselja Radoboj, Bregi Radobojski, Gorjani Sutinski, Gornja Šemnica, Jazvine, Kraljevec Radobojski, Kraljevec Šemnički, Orehovec Radobojski, Strahinje Radobojsko.

Občina Radoboj leži sredi skrajnega severnega dela Krapinsko-zagorske županije, meji na mesto Krapina ter občine Jesenje, Novi Golubovec in Mihovljan. Le nekaj minut vožnje je oddaljen od mejnega prehoda Macelj z Republiko Slovenijo, minuto vožnje od priključka Krapina, avstrijski Gradec je dosegljiv v uri in pol po avtocesti, München v 5 urah.

Prvič se Radoboj omenja leta 1334. kot župnija sv. Trojstva in po letu 1811 je sledil pospešen razvoj, k čemur je prispevalo odkritje nahajališča samorodnega žvepla, enega najpomembnejših tovrstnih rudišč na svetu. Rudarjenje se je nadaljevalo z odkritjem novega podzemnega bogastva – premoga.

Vzporedno s tem so sledila dragocena fosilna odkritja in arheološka najdišča, tako da je Radoboj že v prvih letih postal svetovno stičišče različnih znanstvenikov, saj je postal najbogatejše svetovno najdišče fosilne flore, fosilnih žuželk, rib in školjk, kar dokazuje, da je bilo tukaj v prazgodovini Panonsko morje. Pomembna zbirka je bila v Radoboju le delno predstavljena, saj so se primerki najdb iz teh krajev znašli v muzejih po svetu, kot so Pariz, London in Dunaj.

Vso to zgodovino je občinska struktura s strokovnim črpanjem sredstev Evropske unije v enaindvajsetem stoletju uspela prevesti v realnost skozi multimedijsko razstavo Radboa muzeja, dodane so pa bile tudi še nekatere druge vsebine. Javni zavod za upravljanje zavarovanih delov narave KZŽ je bil pobudnik ureditve t.i. »Radobojskega trnaca« z avtohtonimi starimi sadnimi drevesi, urejena pa je bila tudi pot »Putevima orhideja« (lahko bi rekli – »po poteh orhidej«), katere značilnosti poudarja 30 vrst prostoživečih vrst na pobočju Strahinjčice.

Okamenel list vinske trte, star približno 12 do 14 milijonov let, je bil navdih za odprtje hiše trte, t.i. »Hiže vinove loze«, v kateri je predstavljena tudi lokalna avtohtona trta belina, ki je mati vseh najbolj znanih sort vin. Skozi VR očala obiskovalec doživi pot od grozdne jagode pa do nastanka za vse nas dragocene tekočine – vina. Lokalni vinarji si prizadevajo obnoviti nasade trte beline, da bi lahko domače vino resnično doživelo svoj pravi sijaj.

Hiža Vinove loze (slovensko: Hiša vinske trte) je bila zasnovana kot sodoben interpretacijski center, kjer imajo obiskovalci možnost kvalitetne predstavitve kulturno-zgodovinskih in geografskih značilnosti občine Radoboj ter turistične in gastronomske ponudbe samega območja.

Da ne bi bila zapostavljena najbolj znana zagorska specialiteta, štruklji, so v Radoboju zagnali projekt in hišo s polnim imenom »Hiža štruklji«. V Hiži štruklji je postavljena izvirna krušna peč, »zaženejo« jo predvsem za najavljene, večje skupine obiskovalcev. Gospodinje Radoboja takrat z velikim veseljem ustvarjajo svoje posebne radobojske štruklje.

Radoboj je postal znan kot občina otrok, saj se skozi Center za naravoslovje Zagorje posveča veliko pozornost njihovemu izobraževanju. Predšolski otroci, pa tudi tisti do dvanajstega leta starosti, vsako leto več tednov preživijo v organizaciji NTC/Nikola Tesla tabora, kjer skozi igro spoznavajo, kako se učiti, da jim bo vsak učni predmet zanimiv in privlačen.

Če se odpravite po poti proti rečici Strahinjčici, le 10 minut oddaljeni od centra Radoboja, boste v zelo mističnem gozdu z uhojenimi potmi naleteli na predel z imenom Podstenja, ki je znan po t.i. „tumulima“, enajstih prazgodovinskih gomilah. Ti starodavno grobovi segajo v mlajšo kameno dobo. Ostanki ene preiskane gomile, torej z vsem, kar je bilo najdeno v samem grobu, so na ogled v muzeju Radboa.

Naj ob tem opozorimo še, da v Radoboju, ker so njegovi gozdovi zelo bogati z metulji, vsako leto organizirajo Metuljevo noč, ki počasi postaja prava turistična atrakcija.

Radobojska sakralna dediščina se v polni luči ne kaže le v cerkvi Svete Trojice, ampak tudi v kapeli sv. Jakoba na Gorjanima Sutinskim. Omenjena cerkev velja za največjo gotsko cerkev v Hrvaškem Zagorju, skozi stoletja so jo dograjevali zaradi raznih uničenj. Na srečo se je ohranila velika večina dragocenih eksponatov, ki so jih leta 2022 postavili na ogled na razstavi, ki je bila leta 2022 postavljena v sodelovanju z Muzejem Radoboa in zagrebško akademijo za likovno umetnost.

Radoboj ponuja obiskovalcem ohranjeno okolje, čist zrak, veliko število izvirov čiste vode, slikovito pokrajino, posejano z gozdovi in zelenjem, do koder seže pogled. Zato je Radoboj znan tudi kot stičišče različnih pohodniških poti, v svoje okrilje, tudi na nočni počitek, vabi sodobno urejen planinski dom, ki se ob »hostelski« ponudbi ponaša z značilnim zagorskim gostoljubjem.

Zaradi vsega, kar to zeleno hrvaško območje ponuja, je Radoboj postal tudi prvi celinski center za gozdno terapijo, ki ga bo realizirala, udejanila platforma Snaga šume/Forest Power. Gozdna terapija ali gozdna kopel je metoda, kjer med umirjenim sprehodom po gozdu ali drugem naravnem okolju vzpostavimo stik z naravo, da narava sama podpira naše zdravje na več ravneh.

Kaj reči za sam konec? Radoboj je turistična destinacija za vse starosti, od najmlajših do najstarejših, saj bo vsakdo našel nekaj zanimivega zase in se bo lahko domov vrnil poln zadovoljstva in na novo pridobljenega znanja.