Otok Murter, otok otokov

Otok Murter ima odlično »turistično lego«, pa še dostop je enostaven, saj na otok vodi most, do znamenite Jadranske magistrale pa je od mostu le 6 kilometrska razdalja. Geografska umeščenost otoka je za radovednega, izletov lačnega, turista skorajda idealna. Dobrih trideset kilometrov na jug sta namreč oddaljena trdnjavski Šibenik in »obvezen za pogledat« Narodni park Krka. Slikovit Tribunj in žurerske Vodice sta deset kilometrov bližje.

Med Tisnom in Pirovcem je le 10 kilometrov, med Tisnom in Pakoštani, pa tudi Vranskim jezerom, pa je le 25 kilometrov. Seveda ne smemo pozabiti na Biograd in njegov velik zabaviščni park. Pa to še ni vse. Okrog otoka Murterja je polno nenaseljenih majhnih otočkov. Otok Murter je eden izmed otokov severno dalmatinske otoške skupine, najbolj goste otoške skupine na Jadranu in Sredozemlju, ta množica otokov vsebuje skoraj 40 odstotkov vseh hrvaških otokov. Zahvaljujoč večstoletni skrbi prebivalcev otoka Murterja za svoje čezmorske posesti je Murter postal središče »morske galaksije« kar 189 otokov, otočkov, čeri …

Nekoliko južneje, proti Šibeniku, se zvrstijo večji otoki Žirje, Kaprije in Zlarin. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na slovito Kornatsko otočje, ki ga najdemo skorajda na »murterskem dvorišču«. V murterskem akvatoriju in kornatskem arhipelagu najdemo kar 14 pomorskih kanalov, vrat in ožin. Zaradi bližine Kornatov in varnih ter odlično opremljenih marin je otok Murter pomembno središče navtičnega turizma na Jadranu.

Osnovni podatki o otoku Murterju nam razkrijejo naslednja dejstva: otok se razteza na površini veliki 17,58 kvadratnega kilometra, obala na otoku je dolga točno 42,605 kilometra, na otoku je osem svetilnikov, najvišji hrib je Raduč (125 m). Na samem otoku je okrog 5.000 prebivalcev, ki so približno takole »razmetani po naseljih«: Murter (2.000 prebivalcev), Tisno (1.300), Jezera (900) in Betina (700). Ljudje danes živijo predvsem od turizma. V preteklih stoletjih je bilo preživetje odvisno predvsem od zahtevnega ribolova in težaškega dela na zemlji. Gojili so predvsem oljke, smokve in zelenjavo. Nekoliko manj pozornosti so domačini posvečali vinogradom.

V Betini pa so predvsem starejši in izkušeni moški denar služili tudi kot kalafati. Najbolj preprosto povedano: to so nekakšni serviserji čolnov, bark, ladij. Kalafat je torej ime za posebnega mojstra ladjedelništva, ki ponavadi ni »gradil novih bark«, ampak se je večinoma ukvarjal le s popravilom lesenih delov starejših plovil (zamenjevanje dotrajanih, iztrošenih delov in vstavljanje trpežne konoplje v nastale razpoke lesenega trupa plovila). To delo vzdrževalca plovil je bilo izredno pomembno, saj bi drugače v ladjo vdrla voda in bi potonila. Kalafati na  Jadranu najdemo tudi na otoku Korčuli, v Betini pa je tudi zaradi »kalafarstva« zrasel odličen muzej: Muzej betinskega lesnega ladjedelništva.

Kratek pogled v zgodovino: »Najstarejši naseljenci otoka so bili Iliri. Otok Murter prvič  omenja grški naravoslovec Ptolomej po imenu Scardon. Murter se je razvijal tudi v času  vladavine Rima, o čemer pričajo ostanki rimske naselbine Colentum. Številni ostanki  rimskih graščin, fresk in mozaikov so še danes raztreseni po kopnem in morju. Colentum je svoj »razvojni vrh« vrh dosegel v prvem stoletju našega štetja, že v drugem stoletju pa je doživel svoj propad. Zgodovinarji menijo, da so za njegov »konec« krivi gusarji, ki so ga napadli in razrušili ali pa ga je »dotolkel močan potres«.

Kakorkoli, domneva se, da je slovansko prebivalstvo ob prihodu na otok našlo prazno starodavno antično naselje. Pod hrvaškim imenom “Srimač” se otok Murter omenja leta 1251, ko je ogrsko-hrvaški kralj Bela razglasil meje šibenske občine. Takrat sta bili na otoku le dve naselji: Veliko Selo (Vila Magna), danes Murter, in Jezera. Naselji Betina in Tisno sta bili ustanovljeni v poznejših stoletjih, med turškimi vpadi, ko so se na otok zatekli begunci iz bližnjih vasi na celini. Leta 1318 se prvič omenja ime »Insula Mortari«, šele okrog leta 1740 pa se otok uradno imenuje s sedanjim imenom Murter.

Konec tega »zgodovinskega vložka« bomo začinili z zanimivo zgodbo, ki smo jo našli na slovenski wikipediji: »Obstaja legenda, da so bili prebivalci vasi Murter v preteklosti gusarji, ki so plenili beneške ladje. Še dandanašnji so pretežni lastniki Kornatov kjer so ribarili, gojili ovce in pridelovali olivno olje. Lastništvo nad otočjem naj bi pridobili s silo, ker so od tam izgnali Saljane (prebivalce otoka Sali, ki naj bi kornatske otoke odkupili od Benečanov)«.

O samih krajih na otoku (Murter, Betina, Tisno in Jezera) v tem prispevku ne bomo razpravljali (o njih bomo pisali v posebnih prispevkih). Bomo pa, saj smo vendarle turistični portal, opozorili na najpomembnejše turistične znamenitosti in dogodke na samem otoku Murterju:
1. V Betini, kjer so doma kalafarji, obiščite cenjen in večkrat nagrajen Muzej betinskega lesnega ladjedelništva.
2. V bližini kraja Murter se povzpnite se na hribček Vrčina ter obiščite cerkev svetega Roka, odkoder se ponuja super razgled.
3. Ostanki starodavnega mesta Colentum ležijo ob vznožju Gradine, na severni strani zaliva Hramine, tam pa raste tudi zanimiv turistični projekt, več o njem na spletni strani www.colentum.info.
4. V zgodnji jeseni, predvidoma konec septembra, se lahko v Murterju udeležite znamenite regate tradicionalnih bark, Latinsko idro. Glej: www.latinskoidro.hr.
5. Ste mladi (po srcu)? Imate radi elektronsko glasbo in zabavo? Potem obiščite Love International Festival Garden Resortu v Tisnem.
6. Procesije ob različnih krščanskih praznikih so prava paša za oči. Bodite pozorni, bodite del slovesnosti.
7. Tradicionalni »Jezerski dnevi morja« (Jezerski dani mora) vključujejo številne tradicionalne, gastronomske in glasbene dogodke.
8. Naselje »Staro selo« (in je danes del samega kraja Murter), leži nekoliko dlje od morja, ob robu rodovitnega polja, na pobočju, ob vznožju Vršine in Raduča. »Staro vas« krasijo razgibane, slikovite ozke ulice kamnitih tradicionalnih hiš, v katerih še danes živi dalmatinski duh preteklosti.

Opozorili smo na nekatere turistične znamenitosti. Vsekakor pa se bistvo »murterskega turističnega življenja« vendarle dogaja na samem morju. Zavedajte se, da ste na območju aktivnega morskega raja. Jadranje in potapljanje, »jahtarjenje«, vožnja z barkami in čolni, gumenjaki, kajaki, skuterji, blazinami … to je pravo življenje na Murterju.

Seveda pa turistu ne bo manjkalo nič, če se bo le lenobno pretegoval na kakšni izmed najlepših plaž na Jadranu. Plaže Slanica, Kosirina, Podvrške, Čigrađa, Jazine, Lovišća, Luke, Plitka vala ter druge me že čakajo. Na svidenje do naslednjič. Ko se javim iz Murterja … 🙂