Compare Listings

Otok sreče, happy island

Otok Rab, zeleni otok ljubezni

Otok sreče, otok ljubezni in zeleni otok. Z vsemi temi tremi nazivi se ponaša otok Rab. Naziv otok sreče je pridobil zaradi svoje pestre ponudbe, saj najde vsak izmed nas svoj kotiček. Če želite uživati na plaži, lahko izbirate med mnogimi peščenimi in prodnatimi pa tudi skalnatimi plažami.

Otok Rab, zeleni otok ljubezni

Če pa želite ostati športno aktivni, lahko raziščete vse skrite zalivčke s kajakom. Otok Rab je zaradi svoje ponudbe tako raznolik in romantičen, da si je priboril naziv otok ljubezni. In zakaj je tudi zeleni otok? Zaradi svoje pestre vegetacije. Predvsem južni del otoka je pokrit z borovimi gozdovi, v  ponos pa mu je tudi zimzeleni gozd črnega hrasta.

Otok Rab leži v Kvarnerju med otokoma Krk in Pag. Na otoku je nekaj manjših krajev, tudi istoimenski kraj Rab, ki se nahajajo predvsem na južnem delu otoka, ker je severni izpostavljen burji. Južni del otoka ima ugodnejšo klimo in tukaj se nahaja najverjetneje najlepši sredozemski gozd črnega hrasta. Otok je zelo raznolik.

Na severni strani je gol in hribovit, južni del otoka je pokrit z dokaj bujnim rastlinstvom, ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž. Krasijo ga tudi skalnate plaže s prekrasnimi zalivi. Od bogate vegetacije se lahko preselimo v še bolj zanimiv podvodni svet, v katerega se zaljubi vsak „strastni“ ribič.

Rab, foto HTZ in Ivo Bioćina

Narodni pregovor pravi, da je Bog ustvaril otok Rab samo zase, hudič pa je nanj poslal ljudi. Božanski otok Rab se že iz obdobja Rimljanov naziva “Otok sreče” – Felix Arba. S svojimi 30 peščenimi plažami je otok Rab resnično otok sreče. Statistično gledano ima samo 15 dni slabega vremena. Rab je zaradi kristalno čistega, toplega in plitvega morja idealen za družine. Tukaj lahko prav vsak glede na svoje želje najde svojo idealno plažo.

Na Rabu so nudistične plaže, odročni zalivi, plaže za pse in plaže za samske, ki iščejo svojo dušo dvojčico. Večji zalivi so: Lopar, Crnika, Supetarska draga, Kamporska draga, Sveta Fumija, Sveta Mara in Mišnjak.

Rajska plaža je največja in najbolj znana plaža v Loparju. Razteza se v dolžini skoraj 2 kilometrov in turistom ponuja različne vsebine. Zaradi kakovosti vode, varstva okolja in varnosti si je prislužila »Modro zastavo«.  Kopalcem se ponujajo številne vsebine: odbojka na mivki, tobogani, jadranje na deski in zabave na plaži.

Rab, Lopar, plaža, foto HTZ in Ivo Bioćina

Najlepši del otoka je nedvomno polotok Kalifront, ki slovi po kraškem reliefu in razčlenjeni obali s številnimi prelepimi zalivčki in zalivi, skritimi v objemu borovih gozdov, kar je idealno za aktivne sprehode, v katerih lahko uživate ne glede na starost, saj je najvišji vrh na otoku, Kamenjak, samo 408 metrov nad morsko gladino. Iz njega se vijejo čudoviti panoramski razgledi na sosednje otoke (Cres, Pag, Lošinj, Silba, Olib, Ugljan in Molatac), kot tudi na sam otok Rab. Pogled nam brez težav uide tudi na znamenito hribovje Velebit in Goli otok. Slednji predstavlja izvrsten izlet.

Otok Rab je bogat z vodo in to ne le morsko. Na otoku je namreč 300 izvirov pitne vode.

Za drugačen pogled na otok Rab in dostop do skoraj nedosegljivih plaž ter majhnih otočkov je priporočljiv izlet s kajakom, saj boste šele tako spoznali celotno podoba Raba. Kajake lahko pripeljete s sabo ali pa jih na otoku enostavno najamete.

Marsikdo otok Rab obišče le v poletni sezoni, a zaradi ugodne klime in sončnih dni je idealno otok obiskati tudi v spomladanskem in jesenskem času, sploh če ste radi aktivni. Spomladi in jeseni je temperatura idealna za kolesarjenje, pohodništvo in raziskovanje zalivov s kajakom.

Rab, foto HTZ in Bojan Haron Markičević

Glavno mesto otoka Rab je mestece Rab, ki je poznan predvsem zaradi štirih zvonikov – simbolu mesta in otoka. Poleg zvonikov je tu še mestno obzidje s stolpoma, Mestna loža, stolp z uro, ki z istim mehanizmom deluje že vse od 16. stoletja, pročelje Knežjega dvora…

Za otok Rab je značilno pestro dogajanje. Vrstijo se likovni, kolesarski in glasbeni dogodki. Najbolj poznan dogodek pa je zagotovo Rapska fjera, ki poteka v drugi polovici julija in se zaključi z nočnim ognjemetom. Rapska fjera je pravzaprav praznovanje osvoboditve Raba od Benečanov. Ta osvoboditev je potekala v letu 1364. Celotno mesto Rab se z rokodelci, obrtniki, vitezi in zastavonošami v srednjeveških oblačilih znajde v srednjem veku. Turnirji rabskih lokostrelcev prinašajo viteški duh 11. stoletja, ko so otočani s samostreli branili mestno obzidje.

Rab slovi po gurmanski posebnosti in to je rabska torta, ki izhaja iz 12.stoletja. Z njo pa so postregli papeže, državne dostojanstvenike in aristokracijo. V tem času ponudijo tudi domačo hrano. Ekološko vzgojene olive, fige, grozdje in med so tipične specialitete otoka Raba. Na jedilniku se pogosto nahajajo odlična riba, vrhunski škampi ter domača ovčetina.

Rabska torta, foto HTZ in Bojan Haron Markičević

Otok Rab nosi svojo zgodovino. Naseljevala so ga prva plemena Liburnov, v 2. stol. pr. n. št. so ga zavzeli in naselili Rimljani. Postavili so številne stavbe in objekte za oddih.  Od 9. do začetka 15. stol. je Rab pripadal Hrvaški, do leta 1779 pa je bil pod Beneško republiko. Nekaj časa je bil del Napoleonove Ilirije in nato je bil do leta 1918 pod avstrijsko oblastjo, ki ga je potem okupirala fašistična Italija.

Z rapalsko pogodbo leta 1920 je bil vrnjen Jugoslaviji. Sledilo je temačno obdobje 2. svetovne vojne. Na otoku Rabu je med 2. svetovno vojno, od 27. julija 1942 do 11. septembra 1943, delovalo uničujoče italijansko fašistično koncentracijsko taborišče. V njem je trpelo okrog 15.000 internirancev, med katerimi so prevladovali Slovenci, sledili so jim Hrvati in nato Židi. Zaradi nevzdržnih življenjski razmer, izstradanosti, bolezni in nasilja so taboriščniki množično umirali, mnogi pa so umrli zaradi posledic tega taborišča kmalu po premestitvi v druga taborišča ali takoj po vrnitvi domov.

Spominski kompleks v Kamporju je žrtvam taborišča v spomin postavila Republika Slovenija.

V opomin na vojna in povojna grozodejstva sta nam še danes tudi manjša otoka, ki sta v bližini otoka Rab. To sta Goli otok in otok Sv. Grgur. Na Golem otoku je bil zloglasni komunistični zapor, ki je bil odprt po 2. svetovni vojni in so ga zaprli leta 1988. Na otoku Sv. Grgur  pa je bil od začetka 20. stol. in do 1988 ženski kazenski popravni zavod (zapor).

Kljub pestri in tudi temačni zgodovini v 20. stol. ostaja otok Rab eden lepših in najbolj obiskanih otok v Jadranu. Zakaj je temu tako? Verjetno zato, ker kljub vsemu ostaja to otok sreče, ki nudi popoln oddih, zanimive športne aktivnosti ter čudovite plaže. Obiščite Rab, HAPPY ISLAND.

Sorodni članki

Pučišća, morske sanje v kamnu

Pučišća so drugi največji kraj na Braču. Pučišća slovijo širom po svetu po svoji odlični kamnoseški tradiciji in izjemnih kamnoseških umetnikih ter braškem kamnu. Iz bližnjih kamnolomov izvažajo kamen, s katerim so že zgradili številne svetovno znane zgradbe.

Nadaljujte z branjem

Brač – otok, ki ga ne pozabiš

Plaža Zlatni rat. Kraji: Bol. Supetar. Postira. Sumartin. Milna. Nerežišća. Sutivan. Pa potem visoka Vidova gora. Muzej v Škripu. Puščava Blaca – zavetišče menihov. Zmajeva špilja. Hiša v hiši. In pa seveda svetovno znan braški kamen. Vse to in še več je otok Brač.

Nadaljujte z branjem

Velo Grablje (in Malo Grablje)

Naselje Velo Grablje najdemo na otoku Hvaru, od znamenitega mesta Hvar, ki mu tudi administrativno pripada, je oddaljeno le slabih 10 kilometrov. Danes je mini vasica Velo Grablje zelo redko naseljena in ima le nekaj stalnih prebivalcev, pa čeprav je bila še dobro stoletje nazaj relativno bogata in uspešna, znana po pridelavi medu, dobrega vina in oljčnega olja. Predvsem pa je Velo Grablje po svetu, nedvomno pa po celi Evropi, slovelo predvsem po izdelavi eteričnega, predvsem sivkinega, olja. Sosednja naselbina Malo Grablje, na nekoliko nižji nadmorski višini, pa je danes skorajda popolnoma zapuščena, kot takšna pa velja za svojevrstno hvarsko turistično atrakcijo. Poglejmo si Velo Grablje in Malo Grablje nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem