Brseč in plaža Klančac

Brseč leži ob samem vznožju Učke, nahaja se ob cesti Reka – Opatija – Labin – Pulj. Brseč (italijansko Borsezio) je mestece na vzhodni obali polotoka Istra in najzahodnejše izmed naselij Opatijske riviere, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo. Ponavljamo, Brseč je svoj prostor pod soncem našel 157 metrov nad Kvarnerskim zalivom zato ima prekrasen pogled na Jadransko morje, izredno blizu je otok Cres, ki se nadaljuje v otok Lošinj.

Osnovni pogled v zgodovino nam ponujajo različni spletni portali, mi smo tokrat za izhodišče prevzeli besede, ki smo jih našli na portalu www.istrapedia.hr: »Območje Brseča je bilo poseljeno že v prazgodovini, iz rimske dobe ni znanih najdb. V srednjem veku je Brseč pripadal puljskemu škofu, gospodom Devinskim, knezom Goričkim in končno Pazinski kneževini.

Brseč je zelo trpel v uskoški vojni v začetku 17. stoletja. Obroč liburnijske utrdbe je v današnji topografski situaciji prepoznaven in je bil uporabljen kot temelj za gradnjo srednjeveških in novoveških stolpov in obzidij. Ostanki utrdb so vdelani v nize obrobnih hiš. Obrambno vlogo je imel tudi masivni renesančno-baročni zvonik župnijske cerkve«.

Če pa bi to nekoliko poenostavili in povedali na kratko? Strnjeni osrednji del srednjeveškega naselja Brseč se je gradil postopoma znotraj obrambnega zidu, ki se je ohranil v temeljih hiš. V današnji čas je ohranjeno slikovito srednjeveško mestno jedro s cerkvijo svetega Jurija, ki je bila obnovljena in povečana v osemnajstem stoletju.

Urbanistični kompleks starega Brseča je zaščitena kulturna dobrina. Poznogotska cerkev sv. Magdalene iz XV. stoletja se nahaja severno od starega mestnega jedra, od tam je slabih 10 minut hoda. Majhna cerkev svete Marije Magdalene, ki stoji tik ob sami pečini, ki strmoglavlja v morje, je dobro vidna tako z morja kot s ceste Reka – Pula. Cerkev je iz 15. stoletja, obnovljena je bila v naslednjih stoletjih. Nad vrati cerkve svete Magdalene se dviga majhen zvonik (v branje priporočamo tudi tekst hrvaške novinarke Barbare Ban z naslovom Brseč: Nevarna lepota Istre).

»Ozke uličice, majhne sredozemske hiške z barvito poslikanimi lesenimi vrati, grozdje, ki visi s prezrelih vinskih trt in pogled, ki se odpira na morsko obalo s 160 metrov visoke pečine … To je Brseč, naselje, ki se je razvilo okrog starega gradu in je med svojimi kamnitimi stopnišči do današnjega dne ohranilo svoj srednjeveški duh«, lahko preberemo na www.visitopatija.com.

Slovenski portal www.emorje.com pa opaža naslednje: »Hiše so tipičen primer obalne arhitekture, na nekaterih so še zmeraj vidni napisi v glagolici. Brseč ima svoj mestni toš – oljčni mlin iz 17. stoletja. V istem obdobju je tudi brseški župnik Josip Mavrović zgradil župnišče in stanovanjsko stavbo s številnimi sobami, pripadajočim gospodarskim poslopjem, ložo ter obnovil župnijsko cerkev.

Mestni vodnjak stoji na osrednjem trgu starega mestnega jedra, katerega sestavni del je tudi brseška osnovna šola, zgrajena leta 1868 (opomba; osnovna šola je zadnja leta zaprta, v njeni bližini pa je zrasla »sedeča« umetniška instalacija “Moves and Cuts” dansko-avstrijske umetnice Sofie Thorsen). Tik ob tem je postavljeno manjše balinišče.

Na seznamu sakralne dediščine naj omenimo le najbolj pomembne: župnijsko cerkev sv. Jurija, cerkev sv. Križa, cerkev sv. Magdalene, cerkev sv. Štefana na pokopališču Brseč, ter vas in cerkev sv. Helene ter kapelo sv. Miklavža v Goloviku«.

Turistična skupnost Moščenička Draga, ki b v bistvu »pokriva« tudi turistično področje Brseča, pa – med drugim – navaja: V mestni loži, ob vhodu v staro mestno jedro, stoji doprsni kip slavnega Eugena Kumičića, hrvaškega pisatelja in politika. Rojen je bil v Brseču, kjer se nahaja tudi njegova rojstna hiša, danes preurejena v knjižnico in zelo impresivno galerijo “Eugen K”, kjer razstavljajo eminentni hrvaški in tuji umetniki.

Akademski kipar Ljubo de Karina živi 2 km od Brseča, v zaselku Zagora, zato priporočamo ogled njegove “galerije in ateljeja”. Njegove skulpture se nahajajo v javnih prostorih na Hrvaškem in v tujini (Nemčija, Italija, Slovenija, Japonska), glej tudi spletno stran www.de-karina.net (opomba: Ljubo de Karina je tudi avtor znamenitih kamnitih skulptur, črk glagolice, ki so postavljena v Baški na otoku Krku, glej tekst z naslovom: Baška plošča in Baška pot glagolice).

Prebivalci so se v preteklih stoletjih ukvarjali predvsem s poljedelstvom (gojenje oljk, sadja), vinogradništvom, živinorejo in ribištvom. V zadnjem času ima vse pomembnejšo vlogo razvoj izletništva, nasploh turizma. In zelo pomembno, predvsem simbolno in reklamno, vlogo ima v turizmu Brseča majhna, toda zelo slikovita, plaža Klančac.

Plaža Klančac

Plaža Klančac slovi kot ena najlepših plaž na celotnem Jadranu. Kako jo najti? Če se boste npr. peljali iz smeri Pulja proti Opatiji, boste z magistralne obmorske ceste na ozko cesto do plaže zapeljali kmalu tik za naseljem Brseč. Kaj hitro, tam pri golf igrišču, glej članek z naslovom Golf Brseč Driving Range, boste naleteli na rampo, ki vam ne bo dovolila z avtom prav do obale oziroma do plaže in zaselka Klančac. Do plaže Klančac »v globini« je od urejenega, plačljivega (ni ravno poceni!) parkirišča še kakšen kilometer poti, baje pa si lahko omislite tudi prevoz z golf vozičkom.

Zaradi belih prodnatih kamenčkov, ki se pogrezajo v čisto zelenkasto morje in čudovit razgled, je plaža Klančac izjemno priljubljena, zato ne pričakujte, da tukaj ne boste naleteli na gnečo in to kljub temu, da je plaža relativno majhna (dolga je le približno 40 metrov). Dodajamo, da po dosegljivih spletnih podatkih na plaži deluje majhen bar.

Spletni portal www.citymazagazin.si se o plaži Klančac sprašuje, če je to najlepša plaža v celotni Istri in dodatno zapiše: »Priporočamo, da se na kopanje na belo prodnato plažo v čarobnem zalivu modro zelene barve odpravite zjutraj, ko je plaža prazna in ko lahko uživate v sončnem vzhodu. Plaža je idealna tudi za enodnevni izlet, v kolikor ste v bližini, saj je nepozabna!«

Novinar hrvaškega medija Novi list je naredil kratek intervju s turistom iz Češke ter ga vprašal, zakaj že 25 let letuje prav v Brseču, apartma najame tik nad plažo Klančac: »Pečine, ki objemajo to čarobno prodnato-peščeno plažo, ji dajejo pridih skrite intimnosti, zato Klančac resnično velja za najlepšo plažo na Kvarnerju. Na samem začetku plaže je ravna kamnita površina t.i. škrilina, ki so jo Brsečanke nekoč uporabljale za pranje perila. Bunker na južni strani je nastal pred začetkom druge svetovne vojne kot del italijanskega obrambnega sistema ob vhodu v Vela vrata. Ravne strehe ribiških hiš – »barač« – so pa dober kraj za raztegovanje ležalnikov in odpiranje senčnikov«.

PS. Fotografije Turistična skupnost Moščenička draga in novinarji www.pag.si.