Karlovac, mesto štirih rek

Karlovac, geografsko, lokacijsko gledano leži v osrednji Hrvaški, 56 kilometrov jugozahodno od Zagreba in 130 kilometrov severovzhodno od pristaniške Reke. Tudi najbližja slovenska meja je zelo blizu (okrog 20 km), do Metlike je okrog 40 km, skorajda enako kilometrov je do Črnomlja. Dodajmo le, da je do slavnih Plitvičkih jezer na jugu po google zemljevidu 83 kilometrov oziroma uro in 20 minut vožnje z avtomobilom.

Mesto Karlovac je postavljeno na nadmorski višini 112-ih metrov, nahaja se na dinarskem robu Panonske nižine, iz Karlovca pa se začne hribovit in gorati del proti Sredozemlju. Karlovac krasijo številni parki in ostale zelene površine, zato ga marsikdo pozna tudi kot “mesto parkov”.

Karlovac skorajda zagotovo najbolj definirajo reke. Skozi Karlovac tečejo kar štiri reke: Kolpa, Korana, Mrežnica in Dobra (ribolov!) in zato je Karlovac znan tudi kot »mesto na štirih rekah«.

Celotno področje Karlovca meri 402 kvadratna kilometra, na njem živi okrog 55 tisoč prebivalcev, ožje mestno področje pa je poseljeno z okrog 46.000 »meščani«. Wikipedija trdi, da danes v Karlovcu ni »močne industrije«, vsekakor pa pivoljubci poznamo »Karlovačko pivovaro«, je pa tudi ta pivovarna, enako kot slovenski Union in Laško, sedaj v lasti svetovnega velikana, koncerna Heineken. Hm, mogoče pa bi kdaj obiskali festival piva v Karlovcu (mora biti odličen, če ga vsako leto obišče okrog 200 tisoč ljudi)?

Mesto Karlovac se nahaja na križišču pomembnih cestnih in železniških poti od Zagreba do Reke in Splita. V 18. in 19. stoletju je Karlovac doživel svojo prvo “zlato dobo” in postal glavno trgovsko središče med Jadranskim morjem in Podonavjem.

Takrat so bile zgrajene nekatere najbolj znane hrvaške ceste: (pre)strma Karolina (od Karlovca do Bakra in Reke, 105 km), Jozefina (Karlovac – Senj, 115 km, končana leta 1845) in skozi Gorski kotar »takrat, leta 1811, zelo moderna« Lujzijana (Karlovac – Reka, 141 km).

Ugoden geografsko-prometni položaj je Karlovcu stoletja omogočal, da je bil znan predvsem kot trgovsko mesto. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na plovne reke (predvsem Kolpo, ki se je   »priključila« na dolgo Savo), sedaj lahko za poln avtobus turistov popelje t.i. »žitna ladja« Zora, avtentična lesena barka, enaka tistim iz 18. stoletja.

Na začetku 19. stoletja je bil Karlovac zaradi odlično razvite obrti in trgovine celo najbogatejše mesto na Hrvaškem.

Najstarejša sled človeške prisotnosti na širšem območju današnjega Karlovca je bila najdena na mestu današnjega starega gradu Dubovac in datira iz leta 3.500 pred našim štetjem. Območje okoli Karlovca je bilo zanimivo tudi za Rimljane, predvsem zaradi kakovosti kamna za gradnjo cest in gradnje sarkofagov.

Baje pozabljeni rimski sarkofagi še vedno ležijo v okoliških gozdovih.

Mesto samo je dokaj mlado, Karlovac je bil zasnovan 13. julija 1579 kot ogromna trdnjava za zaščito pred turškimi vpadi. Karlovac je ime dobil po svojem ustanovitelju, Karlu II. Štajerskem, v samem začetku obstoja mesta pa je bil Karlovac predvsem velika vojašnica tedanje Vojne krajine.

Po ljudskem pripovedovanju je bilo mesto Karlovac zgrajeno na lobanjah Turkov, ki so bili leto prej poraženi pri Dubovcu. Legenda pravi, da se razlog za to skriva v tem, da naj bi Turki celo na velikonočni veliki petek požigali hiše v nekaterih krščanskih vaseh.

Zaradi tega so se številni Hrvati krutim muslimanom želeli čim prej maščevati. In zato so baje tukaj, izpod gradu Dubovec, na ravnini, kjer se stikata reki Korana in Kolpa, zgradili nepremagljiv »zvezdnat« Karlovac na kosteh sovražnikov iz Osmanskega cesarstva.

Ti skopi podatki zgodovinski podatki pa nam bodo dokaj dobra osnova za osnovni seznam večjih turističnih znamenitosti v Karlovcu in nekaj besed, odstavkov o njih.

1. Grad Dubovac

Grad Dubovac se nahaja se na samem obrobju Karlovca, na hribu nad Kolpo, na 185 metrih nadmorske višine. Barviti grad iz 13. stoletja predstavlja enega izmed najlepših in najbolj ohranjenih spomenikov fevdalne arhitekture na Hrvaškem. »Stari grad Dubovac«, kot ga imenujejo Hrvati, je glede na stil renesančni »kaštel« z elementi gotike.

Grad Dubovac ime nosi po hrastovem gozdu (hrast je po hrvaško tudi »dub«), ki ga obkroža. O gradu Dubovac bomo na našem portalu zagotovo pripravili daljši prispevek, sedaj pa le še takoj povejmo, da je grad Dubovac danes krasna turistična znamenitost, ki med drugim ponuja sprehod po muzeju, je pa tudi zelo cenjena razgledna točka.

2. Karlovac, zgrajen v obliki zvezde

»Prvotni« Karlovac, sedaj staro mesto jedro, je bil sezidan v »obliki renesančne zvezde« (najlažje so to vidi na kakšni stari razglednici). Šesterokraki geografski lik je trdnjavi Karlovac (njegova prvotna funkcija) omogočal lažjo in bolj enostavno obrambo (Turki so kar devetkrat neuspešno napadli Karlovac).

Trdnjava je imela številne stolpe in trdno obzidje, okrepljeno z ograjo iz hlodov, kasneje pa s kamnitim zidom. Karlovac je bil obdan s šest metrov globokim jarkom, v katerega se je med nevarnostjo spuščala voda iz reke Kolpe.

Karlovac« je primer italijanskega renesančnega urbanizma, t.i. idealno mesto (arhitekt, graditelj Matthias Gambon). Zanimivo je, da sta ob Karlovcu le mesti Novy Zámky (Slovaška) in Palmanova (Italija) edini s tako edinstvenim tlorisom. Karlovška zvezda je bila razdeljena na 24 skoraj enakih kosov s pravokotno mrežo ulic.

Znotraj zvezde dandanes dominira glavni trg, trg Josipa Jelačića, tukaj najdemo tudi cerkev svete Trojice, frančiškanski samostan (njihov muzej čuva številne predmete iz njihove zakladnice), mestni muzej (ki ohranja najpomembnejše predmete Karlovca), pravoslavno cerkev svetega Nikolaja, kužni pil, vodnjak …

Izven “zvezde” pa so zanimivi tudi galerija Vjekoslava Karasa (največjega hrvaškega slikarja 19. stoletja), gledališče Zorin dom, glasbena šola (najstarejša na Hrvaškem, iz leta 1804), knjižnica Ivan Goran Kovačić itd. Omenimo tudi, da je gimnazijo v Karlovcu obiskoval tudi slavni Nikola Tesla, v Karlovcu bo to dejstvo obeležil interpretativni center za obiskovalce.

3. Muzej domovinske vojne Turanj

V stari avstroogrski vojašnici, v karlovškem okrožju Turanj, 4 km od samega središča Karlovca, ob državni cesti Karlovac – Plitvice, je Mestni muzej Karlovac uredil Muzej domovinske vojne (Muzej domovinskog rata).

Na tem položaju je v času turških vpadov stal stražarski stolp. V domovinski vojni 1991-1995 postane Turanj strateško pomembna točka obrambe mesta Karlovac.

V stavbi, ki je bila v času osamosvojitvene vojne imenovana “Hotel California”, sedaj stoji  moderen muzej. Muzej  domovinske vojne Turanj  zelo narativno prikazuje življenje domačinov med ključnimi dogodki hrvaške neodvisnosti.

Spoznamo se z vzroki za zadnjo vojno na teh prostorih, s ključnimi dogodki med njo, seveda vse z lokalnimi poudarki. Pretresljiva, polna čustev, je spominska soba padlih hrvaških borcev. V samem muzeju je na ogled zelo veliko število vojaških predmetov: uniform, zastav, emblemov, plakatov, dokumentov, medijskih izsekov, reklamnega materiala, orožja, na dvorišču pa so postavljena tudi vojaška vozila in ostala »borbena mehanizacija« (tanki, letala, topovi, havbice in podobno).

4. Akvarij Aquatika

Le nekaj minut hoda od mestne plaže, na desni strani reke Korane, najdemo Akvarij Aquatika, prvi sladkovodni akvarij na Hrvaškem.

Ta akvarij s kar sto vrstami rib in kar štiridesetimi endemičnimi vrstami bo očaral tako vas kot vaše najmlajše (za otroke sta urejena tudi igralnica in igrišče, tukaj je tudi »osvežilen lokal«).

Postavitev 25-ih bazenov v akvariju Aquatika sledi toku značilne kraške reke in ponuja podroben, zanimiv, poučen, vznemirljiv, pa tudi zabaven pogled na čudovit sladkovodni svet. Vsak obiskovalec bo lahko “spremljal” rečni tok od izvira do izliva. Namen tega sladkovodnega akvarija je predvsem vpogled v biotsko raznovrstnost Hrvaške ter poučevanje o pomenu ohranjanja naravnega reda v naravi.

5. Mestna plaža, Foginovo kopališče

Leta 2020, turistom »hudobni corona pavzi«, se nam je vendarle uspelo ustaviti v Karlovcu in potem še kopati v Korani, na znani mestni plaži, »Foginovom kupalištu«. Bili smo v akvariju, se s psom dokaj slučajno sprehodili (dve daljši minutki) do Korane, se za začetek osvežili s skokom v Korano (imajo 3, 5 in 10 metrske skakalnice) ter se hipoma odločili, da tam preživimo vsaj še nekaj uric.

Sploh nam ni bilo žal, kajti Foginovo kopališče je zares fantastično, imeli smo se super, bilo je izjemno. In s tem se strinja tudi naša razigrana psička Frida.

TZ Karlovac med drugim o Foginovem kopališču, ki ime dobi po Dragotinu Fogini, ki je okrog leta 1930 domislil in ustvaril to prvo registrirano rečno kopališče na Hrvaškem, zapiše: »Zelena lepota Korane, od izvira na Plitviških jezerih pa vse do izliva reke Kolpe v Karlovcu, polepša pokrajino, skozi katero vijuga. Njen tok skozi skoraj samo središče Karlovca so Karlovčani skozi vse leto uporabljali kot oazo miru in stika z naravo.«

Sedaj je na tem lepo urejenem Foginovem kopališču, ki nudi številne zabavne vsebine, poletno osvežitev kot se šika, vsako leto mnogo srečnih in zadovoljnih ljudi. Pa ne samo iz Karlovca. Dober glas namreč seže v deveto vas. 🙂

Naj bo za prvi, osnovni članek o turističnem življenju zelenega Karlovca počasi dovolj besed. Če boste tudi sami obiskali Karlovac, boste zlahka ugotovili, da mestni očetje niso pozabili na turizem, ter da se zelo trudijo, da bi osrečili obiskovalce. Tudi na www.pag.si menimo, da si Karlovac zasluži obisk turistov. Verjemite, tega izleta se boste spominjali še zelo dolgo časa.

Ps. za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Karlovac.