Mali Lošinj, varno skrit v globokem zalivu
Mali Lošinj je »večji kot pričakujete«
Mestece Mali Lošinj sploh ni tako majhno. Prej bi lahko upravičeno trdili nasprotno, saj Mali Lošinj tudi po uradnih podatkih velja za največje naselje na jadranskih otokih. Posledično je Mali Lošinj – seveda – upravno, kulturno in finančno središče zahodnega dela Kvarnerja. Še več, hrvaška enciklopedija navaja, da je Mali Lošinj tudi eno izmed desetih najmočnejših turističnih središč na hrvaškem delu Jadrana.

Tudi zaradi tega se bomo pisanja o Malem Lošinju na našem turističnem portalu, www.pag.si, lotili z največjim veseljem. Poglejmo si torej Mali Lošinj nekoliko podrobneje, predvsem pod »turističnimi reflektorji«.
Mali Lošinj, Veli Lošinj, Lošinj. Razjasnimo. Lošinj je otok, prekrasen otok. Na njem sta svoj prostor našla tudi kraja Mali Lošinj in Veli Lošinj. Mali Lošinj in Veli Lošinj sta med seboj oddaljena le ovinek ali dva, google maps pravi, da sta središči obeh krajev oddaljeni le slabih pet kilometrov.
Z manj kot 1000 stalnimi prebivalci je Veli Lošinj več kot 6-krat manj številčno naselje od Malega Lošinja, čeprav je bil v zgodovini večji od njega, kar nakazuje že njegovo ime. Mali Lošinj je – baje – Veli Lošinj v razvoju prehitel v tistem trenutku, ko se je potreboval varen in večji pristan, v katerem se je lahko intenzivneje razvijalo ladjedelništvo.
Pogled na geografsko karto pokaže, da se Mali Lošinj nahaja skorajda v osrednjem delu otoka Lošinj (sedmi otok po velikosti na Jadranu), na njegovi vzhodni obali. Telegraf je vzpetina nad mestom Mali Lošinj (108 metrov nadmorske višine). Mali Lošinj leži na južni strani lošinjskega zaliva (zaliv Augusta, ki je dolg 5,3 kilometra ter širok do 0,9 kilometra) ter je zahvaljujoč temu zaščitenemu položaju »zaprtega zaliva« postal pomembno pomorsko in trgovsko, danes pa tudi zelo znano turistično središče, ki se kiti s številnimi turističnimi nagradami.
Slovenska wikipedija je zapisala: »Zaradi položaja Malega Lošinja v zaprtem pristanišču in borovega gozda v predelu Čikat je sprehajanje skozi ta kraj mogoč tudi med najmočnejšo burjo. Izrazito obmorski karakter vpliva na blago in uravnoteženo podnebje, kar so spoznali že leta 1892, ko so Mali Lošinj razglasili za klimatsko zdravilišče«. Hrvaška enciklopedija dopolnjuje: »Mali Lošinj obkrožajo borov gozd (predvsem alepski bor) in nasadi subtropskih in tropskih rastlin«.
Še enkrat moramo poudariti, da je bil Mali Lošinj konec devetnajstega stoletja zaradi blage sredozemske klime (baje ima povprečno neverjetnih 216 sončnih dni na leto), čiste narave in morja ter zaradi 230 vrst zdravilnih zelišč, ki jih je mogoče nabirati vse leto, razglašen za klimatsko zdravilišče. Lošinj pogosto imenujejo otok zdravja, otok vitalnosti in je izjemno ugoden za zdravljenje bolezni dihal.
Ko bomo obiskali mestece Mali Lošinj bomo ugotovili, da stari del mesta leži na koncu dobro zaščitenega zaliva v obliki amfiteatra. Najstarejše, pisane hiše, skupaj z glavno cerkvijo, lezejo dokaj strmo v hrib. Stanovanjske hiše starega mestnega predela Malega Lošinja so razmeščene kot dokaj strnjene vrtne hiše, okoli katerih so zrasli manjši, vendar bujni, mediteranski vrtovi.
Hiše iz tega obdobja imajo stilne karakteristike poznega baroka. Seveda pa je turistom najbolj všeč »riva«, sprehajališče, ki teče tik ob jadranskem morju. Tu najdemo predvsem številne sladoledarje, gostilne in bare, ki neutrudno vabijo goste v svoje drobovje.
Sprehajalci se neredko ustavijo na centralnem trgu (blizu je ribarnica), kjer se ob pogledu na slovite »kiparske delfinčke« osvežijo v naslednji razigrani fontani. Mnogi turisti se po promenadi ciljano sprehodijo do fantastičnega Muzeja Apoksiomena pred katerim domuje tudi zgodovinska tovorna barka Nerezinac.
Mali Lošinj je s širitvijo na severovzhodu izstopil na vzhodno stran otoka, do manjše luke Sv. Martin in zaliva Baldarka. Na severozahodnem delu se je Mali Lošinj razširil na severozahodni »krak« otoka, vse do zaliva in kanala Privlaka z dvižnim mostom, skozi katerega lahko hitro na odprto morje zbežijo na varnem zasidrane jadrnice (v isti smeri je tudi Lošinjska plovidba, lošinjska ladjedelnica, ki pa se ukvarja tudi s turizmom). Na zahodu se je Mali Lošinj razširil na zahodno obalo otoka do rta Madona in neverjetno čudovitega zaliva Čikat.
Upravna enota mesta Mali Lošinj s površino 223 kvadratnih kilometrov obsega južni del otoka Cresa, od zalivov Koromačno in Ustrina, ter otok Lošinj in skupino manjših otokov: Unije, Ilovik, Susak, Male Srakane, Vele Srakane in številne druge nenaseljene otočke. Administrativno gledano mesto Mali Lošinj »pokriva« kar 14 naselij: Belej, Ćunski, Ilovik, Male Srakane, Mali Lošinj, Nerezine, Osor, Punta Križa, Susak, Sveti Jakov, Unije, Ustrine, Vele Srakane in Veli Lošinj.
Po zadnjem statističnem preštevanju ima samo mesto Mali Lošinj nekaj čez 6 tisoč prebivalcev. Najpomembnejše gospodarske panoge so ribištvo, ladjedelništvo in predvsem turizem. To je razvidno že po številnih bližnjih hotelih (Apoksiomen, Ana, Alhambra, Aurora, Bellevue, Kredo, Mare Mare, Vespera, Favorita, Margarita) in kampih (Čikat, Kredo in Poljana). Seveda se turistom ponujajo tudi številni apartmaji.
Turistična skupnost Lošinj je na to temo zapisala tako: »Zlata doba Malega Lošinja je bila ob koncu 19. stoletja, ko je zahvaljujoč morju in pomorstvu „Mala vas„ postala pomorsko mestece. Zaradi velikih sprememb in krize pomorstva na tem področju, s prehodom z jadrnic na parnike, se je zdelo, da je usoda takih in podobnih mestec zapečatena. Z odkritjem zdravstvenih učinkov otoške klime ter z nastajanjem nove gospodarske veje, turizma, je bila odprta nova stran v zgodovini Malega Lošinja«. Mini dodatna informacija: Prvi hotel Vindobona je bil v Malem Lošinju zgrajen leta 1887.
Pogled v zgodovino Malega Lošinja nam bo najbolj verodostojna predstavila hrvaška enciklopedija. Tam je med drugim zapisano: »Okolica Malega Lošinja je bila naseljena že v antiki. V neposredni bližini so našli ostanke rimskih podeželskih vil in zgodnjekrščanske cerkve. Prvič se Mali Lošinj omenja leta 1398 pod imenom Malo Selo (opomba, slovensko bi lahko rekli Majhna Vas).
Izrazitejši gospodarski vzpon je Mali Lošinj doživel po padcu Beneške republike (1797), ko sta se okrepila pomorstvo in trgovina. Leta 1854 je bila odprta navtična šola, jadralni ladijski promet pa je poskrbel za hiter gospodarski razvoj kraja vse do sredine 1880-ih let, ko je postal eno najmočnejših ladijskih središč na Jadranu. V devetnajstem stoletju, ob gradnji hiš bogatih pomorskih družin, naselje Mali Lošinj postopoma oblikujejo novozgrajeni hoteli in vile, povezane z zdraviliškim turizmom«.
Tako, sedaj pa se vendarle lotimo največjih turističnih poudarkov Malega Lošinja, njegovih turističnih znamenitosti, ki še dodatno vabijo v Mali Lošinj oziroma na sam otok Lošinj.
1. Muzej Apoksiomena. Turistična skupnost Lošinj je na svoji uradni spletni strani www.visitlosinj.hr zapisala: »Apoksiomen nas spominja na temeljne ideale grške kulture življenja, ki izražajo občutke, da sta duša in telo eno, da sta lepota in dobrota v popolnem skladju ter da vsakdo nosi odgovornost za lastno izpopolnjevanje. V palestri oziroma gymnasionu se je grški državljan v vadbi in tekmovanju videl enako kot tudi v teatru, držeč se delfijskega načela: Spoznaj samega sebe«. Sicer pa lahko daljši članek o tem zelo zanimivem muzeju preberete, če kliknete na naslednjo povezavo: Muzej Apoksiomena.
2. Sakralni objekti Malega Lošinja. Ohranjena je cerkev sv. Martina iz 1450 (pokopališče), cerkvica Navještenja Blažene Djevice Marije (Annunziata) iz 1534 (razširjena 1858. Po obalni cesti boste prispeli do najbolj izbočenega rta Čikata. Domačini pravijo, da je tam srce Lošinja. Blizu cerkve stoji zelo lepa in simpatična skulptura z imenom Addio, ki je v prvi vrsti posvečena ženam mornarjem. Glej tekst z naslovom Addio, moja ljubezen.), župnijska triladijska cerkev rođenja Marijina (Mala Gospa; 1775, najbolj prepoznavna v Malem Lošinju, do nje vodi dolgo stopnišče), cerkvica sv. Nikole iz 1857. Ob vzpetini v južnem delu mesta se ob kapelici naniza tudi 14 postaj križevega pota, to je slovita malološinjska Kalvarija.
3. Polotok (gozdni rezervat in zaliv) Čikat. Otok Lošinj se ponaša kar z 250 kilometri sprehajalnih poti in (kolesarskih) stez. Ena izmed najlepših teče čez polotok Čikat, turistična pot pa je speljana tik ob obali, mimo številnih hotelov. Še posebej poudarjamo, da ta sprehajalna pot, ki jo uporabljajo tudi številni kolesarji, vodi tudi po zalivu Čikat, ki je – tudi po mnenju novinarjev www.pag.si – eden izmed najlepših (verjetno pa celo najlepši!) na celotnem Jadranu.
Zaliv Čikat je dobesedno fenomenalen, zaznamujejo ga lepi hoteli, prekrasne vile, tam so tudi znamenite stopnice, ki vodijo direktno v Jadransko morje. Barve morja so »genialne«, borovci dišijo kot za stavo, vse pa dopolnjuje še kiparska inštalacija z velikanskimi rdečimi (makovimi?!) cvetovi. Tudi pod vodo Čikat ne skopari z lepoto, v nizkih globinah jadranskega morja je namreč postavljen podvodni zgodovinski park.
Da bo zadeva nekoliko bolj jasna; ob obali se odpravite od Sunčane uvale (hotel Aurora) pa mimo kampa Čikat vse do Malega Lošinja (s kolesi, če se ne motim lagodne tri ali štiri ure ob intenzivnem fotografiranju in navdušenju na vsakem metru poti). Priporočamo tudi klik na spletno povezavo TS Lošinj, ki nosi naslov Po poteh lošinjskih kapitanov.
4. Vsako mesto, mestece ima nekoliko manjše turistične znamenitosti, ki pa so vendar vredne naše pozornosti. Tudi Mali Lošinj pri tem ni izjema. Po našem izboru sem spadajo tri stvari. Prva je muzejska palača Fritzi, ki hrani in na ogled postavlja bogato umetniško zbirko hrvaških umetnikov. Tam se znajo odviti tudi manjše gledališke igre ali nekoliko bolj resni koncerti.
Druga je Miomirisni vrt oziroma Dišeč otoški vrt. Ta na ogled ponuja več sto različnih rastlin, predvsem dišavnic. Vrt, na katerem so številni samostojni otočki (klopi in stoli) za posedanje in uživanje, zna popestriti nekaj nagajivih živali (koze, oslički). Na 3.500 kvadratnih metrih vrta se je našel prostor tudi za »okuševalnico« in trgovino zelo raznolikih avtohtonih izdelkov. Če se ne motimo, je vstop na Miomirisni vrt brezplačen, sicer pa Miomirisni vrt najdete na spletnem naslovu www.miomirisni-vrt.hr.
Kakor vsa Hrvaška, se tudi otok Lošinj in z njim na čelu mesto Mali Lošinj lahko pohvalita z odlično kuhinjo, gastronomskimi dosežki. Lokalne dobrote ponuja tudi tematska razgledna točka Providenca, ki jo morate obiskati vsi, ki verjamete v ljubezen in romantiko. Ob večerih se namreč od tam zelo lepo vidi, kako se rdeče sonce potaplja v srebrno jadransko morje. Romantično, prav zares! Sicer pa TZ Lošinj poudarja, da razgledni bar Providenca ponuja edinstveno izkušnjo – 18 ročno izdelanih miz s klopmi poimenovanih po znanih lošinjskih ladjah, ki so v 19. stoletju izdelane v znanih lošinjskih ladjedelnicah.
Tako. Pa smo že skorajda končali. Seveda bi lahko na dolgo in široko pisali še o vseh raznolikih športnih aktivnostih, ki jih ponujata otok Lošinj in z njim mestece Mali Lošinj. Še več prostora bi nam vzelo, če bi se lotili naštevanja in opisovanja (najlepših) lošinjskih plaž. Ampak, prosim, prihranimo to za naslednjič, za neko drugo priložnost.
Kaj pa zgodba o »jadranskih delfinih«? Vsi vemo, da je otok Lošinj neločljivo povezan z delfini. Drži, toda inštitut Plavi svijet, katerega cilj je raziskovati in zaščititi morje ter organizme, ki v njem živijo ter ozaveščati o tem, kako pomembno je ohranjati morski ekosistem in ogrožene morske vrste, je uradno stacioniran v bližnjem Velem Lošinju. Iz tega sledi, da bomo Veli Lošinj, pa tudi inštitut Plavi svijet, zagotovo predstavili v samostojnem članku, še prej pa za pokušino v branje ponujamo že objavljen članek z naslovom Delfini, veseljaki Jadrana.
Zagotovo se ne bomo tako hitro poslovili niti od otoka Lošinja, niti od mesteca Mali Lošinj. Je namreč preveč lepo tukaj. To vsekakor velja za poletje, pa – preverjeno – tudi za pomlad in jesen. Dopuščamo pa možnost, da obiskovanje Lošinja pozimi ni ravno najbolj pametna odločitev povprečnega turista. 🙂
Ps. Fotografije: Hrvaška turistična skupnost (fotografi Goran Razić, Ivo Bioćina, Aleksander Gospić), Turistična skupnost Lošinj (fotografi Timotej Gošev, Hrvoje Serdar, Joshua Curjak, Ivan Brčić, Sandro Tariba), novinarska ekipa www.pag.si.