Zavratnica

Od leta 1981 je zaliv Zavratnica del Naravnega parka Velebit, že od 1964 pa je zaradi svojih naravnih posebnosti zaščiten krajinski park.  

Na območju Velebita najdemo botanične rezervate, naravne spomenike ter dva narodna parka (Paklenica in Severni Velebit). V kategorijo posebne zaščite pa sodi tudi zaliv Zavratnica. Od leta 1978 je UNESCO Zavratnico kot del velebitskega parka uvrstil na seznam rezervatov svetovne biosfere.

Na videz je zaliv podoben miniaturnemu norveškemu fjordu, saj je dolg »le« 900 m, širok pa med 50 in 150 m. Kanjon se dvigne 100 m nad morje.  Najlepši pogled na celoten zaliv, od katerega zastane dih, pa je zagotovo iz istoimenske vasi Zavratnica ob Jadranski magistrali.

Nastanek zaliva

Legenda pravi, da je Zavratnica nastala v močnem potresu leta 615, ko so se na tem področju potopila tri starorimska mesteca.

Resnični nastanek tega prekrasnega zaliva pa sega daleč nazaj v prazgodovino. Tektonski premiki v zemljini skorji so nalomili kraške stene, ki so jih sčasoma velebitske vode poglobile v kanjon. Ker obala Jadranskega morja počasi tone, se je kanjon Zavratnice postopoma potapljal v morje in nastal je morski zaliv, globoko zajeden v Velebit.

Kako v Zavratnico?

V zaliv se da priti po zgledno urejeni (spodnji) široki kamniti poti, vklesani v skalo, 15 minut oddaljeni od vasi Jablanac ali pa z razgledišča po (zgornji) kamniti poti.

Jablanac se nahaja na dnu globokega zaliva na obali Velebitskega kanala, z dvema svetilnikoma pred njim. Z Jadranske magistrale, ki poteka nad vasjo, se odcepi 3 km dolg odcep do naselja. Od tu so veliko let pluli  trajekti na otok Rab, sedaj pa plujejo iz Stinice.

Na skali nad nekdanjim trajektnim pristaniščem je še ena znamenitost.  Tu stoji planinski dom Jablanac, ki je zaradi svoje nizke nadmorske višine (20 mnm) dolgo veljal za svetovnega rekorderja med tovrstnimi zgradbami, dosežemo ga po kamnitih stopnicah v 5 minutah.

Bolj avanturistični pa se lahko v Zavratnico podate tudi po planinski poti iz vasi Zavratnica.  Predvsem poleti pa je v zalivu še kopica manjših in večjih čolnov ter ladjic.

Za vstop v krajinski park je potrebno plačati vstopnino.

Že v začetku 20. st. so zgradili sprehajališče ob morju ter stezo z razglediščem nad zalivom. Zaradi svoje lepote je Zavratnica kmalu postala priljubljeno letovišče za dunajsko in praško elito. Obiskovale so jo mnoge znane osebnosti tistega časa. V samotnosti zaliva je konec 19. st. tu več let ustvarjal hrvaški pisatelj Vjenceslav Novak.

Podvodni svet

Morje v zalivu je prekrasne modrozelene barve, ob jutrih in popoldnevih se zaradi nagiba sončnih žarkov voda preliva v neštetih odtenkih in je pravi balzam za oko. Ob poti je nekaj klopi, kjer lahko posedimo, počivamo, se sproščamo in uživamo v krasoti.

Voda je bistra in omogoča pogled v globino, manjše in večje ribe se živahno podijo med kamni, na katerih najdemo tudi bleščeče črne morske ježke. Ti najbolj uživajo v čisti vodi, kar je še dokaz več o njeni kvaliteti. Če boste tukaj z masko, boste zagotovo veliko v vodi.

Potopljena ladja

Izziv radovednim raziskovalnim potapljačem so tudi ostanki potopljene ladje. Zavratnica je imela med II. sv. vojno status vojaškega pristanišča. Zavezniški britanski bombniki so 25. 8. 1944 v zalivu potopili nemško transportno ladjo (Siebel trajekt 40), skupaj še z dvema podobnima ladjama. Le par metrov od obale lahko opazimo prve ostanke ladje. Tudi z vrha zaliva so razbitine prav dobro vidne.

Rastlinski svet

Zemlja je tukaj skopa in revna, temu primerno skromno je tudi rastje. Da bi preprečili propadanje in erozijo zaradi vode, so poleg sprehajališča zgradili še kamnite terase in suhozidine (kamnite zidove brez malte) v osrednjem delu zaliva. Ob njih so zasadili ciprese, alpski bor, hrast crniko in drugo drevje. V Zavratnici je danes kar 129 rastlinskih vrst, kar 100 od njih je avtohtonih (domorodnih) in 29 alohtonih (ki jih je od drugod prinesel človek).

Zaliv Zavratnice je vsekakor vreden obiska. Fotogeničnost kanjona in prelepe barve vode, dišeči smilj in drugo rastje, ki nas spremlja ob poti, zanimiv tunel na poti, širjave, vidne z razgledišča nad zalivom, skrivnostna tišina skritega zaliva, kriki galebov, zvoki pljuskanja vesel in z algami obraščene ladijske razbitine, nam bodo še dolgo ostala v spominu.