Cres, življenje brez stresa?!
Cres na otoku Cresu
Mestece Cres je največje naselje na otoku Cresu, ki velja za največjega med hrvaškimi otoki. Gibalo današnjega življenja in razvoja Cresa se skriva v besedici »turizem«. Sicer velja, da se Cres upravičeno ponaša z zelo dolgo turistično tradicijo na Jadranu (od leta 1845!). Turisti se že ob prvem prihodu v mestece Cres počutimo zelo sproščeno, zdi se, da cikel življenja v samem mestecu Cres poteka brez »drame«, brez prevelikega stresa?!
Že ob prvem sprehodu kaj kmalu ugotovimo, da je mestece Cres bogato s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki. Še bolj pa se zdi, da mestece Cres dobesedno prežema pomorska dediščina in tradicija. To je najbolj razvidno ob fotogeničnem pogledu na »tradicijske barke v creski luki«, v samem centru mesteca Cres.
Le nekoliko pogledov na zemljevid je potrebno, da hipoma ugotovimo, da mestece Cres, vsaj njegov stari, zgodovinski del – na obali levo in desno – »na nek način zapirata, omejujeta« bodisi ACI Marina (za večje jahte in jadrnice) bodisi prekrasne plaže z večjimi nastanitvenimi zmogljivostmi (npr. kamp Kovačine, hotel Kimen, apartmaji). V okolici mesteca Cres lahko najdemo številne oljčne nasade, ki so osnova za znano cresko oljčno olje. Vendar je to že posebna zgodba, v tem prispevku se bomo namreč osredotočili na samo mestece Cres. Poglejmo si torej kraj Cres na otoku Cresu nekoliko podrobneje.
Mesto, mestece Cres leži v zalivu (dnu »creske uvale«), katerega geografska umeščenost pomorcem ponuja zavetje, zato je bil Cres v preteklih stoletjih posledično predvsem priročno pristanišče in kraj, kamor so se ob slabem vremenu zatekale ladje, ladjice in čolni. Takšna geografska lega je omogočila razvoj ribištva, pomorstva in ladjedelništva, oblika zaliva in naravno zavetje pa sta prispevala tudi h gradnji marine na jugovzhodnem delu mesteca Cres.
Če smo že pri geografiji, povejmo, da je Cres od kraja Beli (glej tudi tekst z naslovom Beloglavi jastreb, simbol Cresa) oddaljen dobrih 20 kilometrov, do zelo simpatičnega Valuna je 5 kilometrov manj. Nikakor ne smemo pozabiti na prečudovite Lubenice, ki so od mesteca Cres oddaljene 20 kilometrov, vožnja po dokaj ozki cesti pa bo trajala okrog pol ure. Do Osorja, ki je popkovina med otokoma Lošinj in Cres (dvižni most), je slabih 35 kilometrov, še dodatnih 15 kilometrov je treba prevaliti po (lepi) cesti, če hočemo na ogled mesteca Mali Lošinj.
Če pa bi hoteli npr. na pohodniški izlet na razgledno Osorščico (Slovenci obožujemo naskok na ta »planinski greben« katerega najvišji vrh se imenuje Televrina), moramo iz mesteca Cres do lošinjskih Nerezin prevoziti okrog 38 kilometrov. Vransko jezero, ki je zelo pomemben akumulator sladke vode za vse prebivalce otokov Cres in Lošinj, pristop pa je ogromnemu bazenu pitne vode ljudem prepovedan, je od Cresa oddaljeno približno 15 kilometrov.
Trajektni luki za otoka Cres in Lošinj sta kraja Porozina (severni dek otoka Cresa, ladijska linija do kraja Brestovo v Istri) in Merag (odkoder trajekt zapelje v Valbisko na zlatem otoku Krku). Do Meraga je iz Cresa okrog 15 kilometrov in okrog 20 minut vožnje, do Porozine pa je iz Cresa 26 kilometrov (google trdi, da do tja potrebujemo vsaj pol ure vožnje z avtomobilom). Hrvaška enciklopedija nas spomni, da je mestece Cres »ladijsko povezan« (prevoz potnikov) z Reko, Malim Lošinjem, Unijami, Suskom in Ilovikom.
Upravno gledano mestece Cres pokriva kar 26 naselij otoka Cresa: Beli, Cres, Dragozetići, Filozići, Grmov, Ivanje, Loznati, Lubenice, Mali Podol, Martinšćica, Merag, Miholašćica, Orlec, Pernat, Porozina, Predošćica, Stanić, Stivan, Sveti Petar, Valun, Važminec, Vidovići, Vodice, Vrana, Zbičina in Zbišina. Hrvaška wikipedija navaja, da v vseh teh naseljih živi okrog 3.000 ljudi, več kot dve tretjini jih je v samem mestecu Cres.
Mesto Cres je bogato s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, ki večinoma izvirajo iz obdobja renesanse. Prisotnost številnih palač bogatih renesančnih družin, večjih in manjših cerkva, mestnih vrat (izstopajo mestna vrata s stolpom z uro), samostana, stolpa in mestne lože daje Cresu bogat kulturno-zgodovinski pomen.
Mesto zaznamuje preplet očarljivih ulic, ki se širijo in tvorijo manjše trge, med sprehodom pa si lahko ogledate številne zanimivosti. Tu so ostanki mestnega obzidja (mestna vrata), palača Arsan – mestni muzej, mestna loža, mestna ura, mestni stolp, župnijska cerkev sv. Marije Velike, cerkev sv. Izidorja, samostan sv. Franeta, palača Moise in mestna uprava.
Mesto Cres boste vsekakor najbolje spoznali, če se boste najprej sprehodili po starem mestnem jedru – ozke in visoke hiše se naslanjajo ena na drugo in tvorijo pravi labirint ozkih uličic in uličic. Na nekaterih pročeljih stavb boste naleteli na stare grbe, ki označujejo poklic ljudi, ki so v njih živeli.
V preteklosti je bilo staro jedro obdano z visokim obzidjem, v mesto pa se je vstopalo skozi tri mestna vrata. Sredi mesta Cres je glavni mestni trg, ki je središče vsega kulturnega in družabnega dogajanja v mestu. Na trgu stoji tudi mestna loža, kjer so se v preteklosti brali razglasi, sklepale pogodbe in trgovalo. Tam je tudi sramotilni steber, kamor so bili privezani zločinci in na katerem so še vedno vidni sledovi verig. Danes lahko tam vsako jutro opazujete domačine, ki prodajajo domače izdelke.
Cres je fokusno usmerjen v razvoj turizma, katerega začetki segajo v leto 1845, kar ga uvršča na drugo mesto z najdaljšo turistično tradicijo na Jadranu. Kvarner je sicer destinacija, kamor se gostje vedno znova vračajo. Davnega leta 1844 se je zgodovina hrvaškega turizma v Opatiji začela z izgradnjo vile Angioline in kmalu zatem z izgradnjo prvega hotela, hotela “Kvarner”.
Vzporedno s turistično afirmacijo Opatijske riviere poteka tudi razvoj turizma v preostali regiji, najprej na bližnjih otokih. Že junija 1845 se je na Cresu s parnika, ki je krenil iz Reke, izkrcalo okoli dvesto izletnikov. Konec devetnajstega stoletja je bil odprt prvi creski hotel ”Miramar”, to je bila tudi nekakšna prelomnica, odprtje prvega hotela na Cresu velja za začetek modernega turizma na Cresu.
Cres začne počasi graditi svojo barvno turistično zgodbo, pisati začne svojo bogato turistično zgodovino. S svojo raznoliko turistično ponudbo (šport in ležerno poležavanje na plaži :-)), gastronomijo, prireditvami, kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki se lahko Cres lahko uvrsti v sam vrh hrvaškega turizma. Na kaj moramo biti pozorni, ko se sprehajamo po mestecu Cres?
Turistična skupnost Cresa uvodoma opozarja na čudovito okolje z raznoliko kulturno dediščino – mestnim obzidjem, starimi kamnitimi vrati, renesančnimi cerkvami in palačami. Za mesto Cres je – kakor smo že navedli – značilen preplet ulic, ki se širijo in tvorijo manjše trge. Bočno se razcepijo na dvorišča in služijo kot javni komunikacijski prostor.
V pozidavi mestnega območja je večina hiš enonadstropnih in dvonadstropnih. V mestnem pristanišču so bile zgrajene številne javne zgradbe, in sicer: knežji dvor, mestna loža, arzenal in skladišče za žito, pa tudi nekatere patricijske palače.
Izstopa »Creska kula« oziroma »Creski stolp«, ki je bil del obrambnega obzidja, ki je bilo zgrajeno v začetku 16. stoletja v času vladavine Beneške republike. Kolikor vemo na www.pag.si, v tem obrambnem stolpu dandanes ni posebnih »turističnih vsebin«, ker pa se to lahko spreminja iz leto v leto, predlagamo, da spremljate tudi uradne spletne strani Turistične skupnosti Cres.
Posebno mesto v mestecu Cresu pišejo cerkve in samostani. Pojdimo lepo po vrsti, prva v kratkih opisih je župnijska cerkev sv. Marije iz petnajstega stoletja, z ločenim zvonikom iz osemnajstega stoletja. Cerkev sv. Marije je triladijska stavba z elementi gotike in renesanse. V župnijskem uradu je zbirka starih mojstrov, med katerimi je najdragocenejši poliptih sv. Sebastijana s svetniki iz XV. stoletja, avtor Alvisa Vivarini.
Cerkev sv. Izidora je iz 12. stoletja, ime pa je dobila po zavetniku Cresa svetem Izidorju. Cerkev ima romansko apsido, gotsko pročelje in majhen zvonik. Zvon na cerkvi je iz 14. stoletja in je eden najstarejših zvonov na otoku. Na oltarju je poznogotska lesena plastika iz 15. stoletja. Ženski benediktinski samostan sv. Petra apostola je bila zgrajen v 15. stoletju. V samostanu so kakovostne baročne orgle in oltarji iz 17. stoletja, k stranski steni cerkve je prizidan zvonik.
Samostan sv. Frančiška s cerkvijo sv. Frančiška ima korenine iz približno leta 1300. Posebnost samostana je dvojni križni hodnik: zunanji renesančni, z grobnicami znanih creških družin, in starejši notranji, z vodnjakom v sredini, na katerem je izrezljan najstarejši creški mestni grb iz 14. stoletja. V frančiškanskem samostanu je muzej z zbirko slik in kipov starih mojstrov, etnografska zbirka, pa tudi bogoslužne knjige, med katerimi kot redkost izstopa primerek glagoljskega misala, natisnjenega v Senju leta 1494. Pred vhodom v cerkvijo je postavljen spomenik.
Spomenik Frane Petrića, pomembnega hrvaškega renesančnega humanista (25. april 1529 – 6. februar 1597) stoji pred vhodom v Muzej Cres oziroma originalno, hrvaško »Creski muzej«. Tam je na ogled kar nekaj različnih zbirk, ki sistematično predstavijo bogato dediščino mesta in otoka Cresa. Creski muzej se nahaja v gotsko-renesančni palači Arsan, ki je zaščitena kulturna dobrina. Zgradil jo je škof Antun Marcello Petris v začetku šestnajstega stoletja.
Sicer o sami zgodovini mesteca Cresa ne bomo pretirano izgubljali besed, saj je preteklost zelo podobna krajem v Kvarnerju oziroma Istri, največ se je na Cresu dogajalo šele po prihodu mogočnih Benečanov, ki so tukaj pustili največji pečat. Beneški vpliv je dobro opazen na številnih cerkvah, palačah, mestnih vratih in stolpu (kar pa je tudi več ali manj razvidno iz že napisanega, iz opisa stavb, cerkva).
Stoletja creške zgodovine pred tem pa slovenska wikipedija opiše takole: »Kraj, na katerem danes stoji mesto Cres in ki se je v rimskem obdobju imenoval “res publica Crepsa“, je bil poseljen že v prazgodovini. Na griču sv. Bartula je arheološko najdišče iz prazgodovine. Na lokaciji Forneški so izkopali ostanke bazilike iz 6. stoletja. V srednjem veku se naselje današnjega Cresa formira znotraj obzidja na vzhodni strani zaliva. Mesto dobi 1332 statut, a od 1459 je v Cresu sedež beneške uprave za otoka Cres in Lošinj, ki je bil do tedaj v Osorju«.
Vrnimo se nazaj k turizmu mesteca Cres. Gastronomija Cresa je zelo bogata in je sestavljena predvsem iz jagnjetine, ovčjega sira, oljčnega olja, divjačine in svežih rib ter morskih sadežev. Turisti na Cresu ne bomo pogrešali odlične hrane. Poleti, predvsem na glavnem trgu, so organizirani številni kulturno-zabavni in kulinarični dogodki (o pomembnejših bomo v posebni podkategoriji opozarjali posebej!).
Spletni portal www.laganini.com zapiše: »V mestu Cres obstaja več lepih plaž, predvsem ob lepi Lungo Mare sv Mikula in ob obali Sv Benedikta. Turistična ponudba ob plaži je zelo bogata in raznolika, s številnimi restavracijami, opozoriti je treba na tudi športni in rekreacijski center v hotelu Kimen in potapljaški center Cres«.
Neokrnjena narava in lepo vreme skozi celo leto ustvarjata številne priložnosti za aktivnosti na prostem na otoku Cresu. Za ljubitelje preživljanja časa v naravi in tiste, ki želijo spoznati otok, je na voljo približno 300 kilometrov označenih sprehajalnih stez, ki divjo notranjost otoka povezujejo z bleščečo lepoto obale. Klikni na tekst z naslovom Via Apsyrtides, ki opisuje 149 kilometrov dolgo treking pot (Cres – Lošinj).
TZ Cres nadalje spomni: »Na voljo so vam številne kolesarske steze, kolesarjenje pa je obenem izvrsten način, da odkrijete hribovita območja otoka Cresa, uživate v prekrasnih panoramskih razgledih in gozdnatih območjih ter pokukate v najbolj skrite kraje in vasice otoka«.
Na slovenskem spletnem portalu www.emorje.com so v lepem tekstu z naslovom Otok Cres – Večna nasprotja, ki privlačijo zapisali: »Res je to otok nasprotij, otok zgodovine in kulture, otok lovcev z morja in na morju. Otok, ko spet postal bo človek človeku brat in spet se vse bo splačalo. Tedaj zares veljal bo njihov želeni, a neizpeti rek: Come to Cres, no stress.«
Bi lahko tukaj naredili zaključno piko ali pa nam mestece ponuja še kakšno »turistično darilo«? Presenečenj, in to zelo pozitivnih, na otoku Cresu, pa tudi v samem mestecu Cres, ne bo kar »tako kmalu zmanjkalo«. Sami bomo ob koncu prispevka opozorili na Društvo Ruta, ki jo sestavlja skupina ljudi za boljšo kakovost življenja na otoku Cresu, razvijajo pa številne programe, projekte.
Novinarski dvojec iz www.pag.si je spomladi 2023 (mimogrede; tudi pomlad in jesen sta super za obisk Cresa) npr. očarala modna oblikovalka, umetnica Vesna Jakić, ki zna iz ovčje volne »narediti pravi pravcati čudež«. Tudi za turiste, večinoma v času turistične sezone, organizirajo številne delavnice in druge zanimive dogodke. Vsekakor priporočamo, da jih obiščete, ne bo vam žal, tukaj vam podajamo njihov spletni naslov: www.ruta-cres.hr. Naj bo dovolj za tokrat, kmalu se vam na www.pag.si oglasimo z novo turistično zgodbo, mogoče prav o Društvu Ruta … 🙂
Ps. Fotografije: Turistična skupnost Cres, Društvo Ruta in www.pag.si, slovenski portal o hrvaškem turizmu.