Compare Listings

Kvarnerski beloglavi jastrebi

Beloglavi jastreb, simbol Cresa

V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.

Beloglavi jastreb, simbol Cresa

Beloglavi jastreb že tisočletja, pri številnih narodih, velja za »božansko« ptico. Egipčani, Arkadijci, Asirci, Babilonci in Rimljani so imeli beloglavega jastreba za sveti simbol, v Tibetu pa je še danes tu in tam navada t.i. nebeškega pogreba, ko koščke pokojnikovega telesa dajejo jastrebom, ki jih ponesejo v druge svetove.

Beloglavi jastrebi so del naravne dediščine kvarnerske regije in zagotovo lahko rečemo, da so okras na nebu nad Kvarnerjem, na Hrvaškem gnezdijo le na kvarnerskih otokih, predvsem na otokoma Krk in Cres, delno pa tudi na manjšima otočkoma Plavnik in Prvić.

Beloglavi jastrebi imajo na otokih lokalna imena. Na otoku Cresu jim rečejo oral, na Krku pa sup ali šup. Zaradi teh poimenovanj so se na otokih tudi razvili kraji, ki so jih poimenovali po jastrebih. Na otoku Cresu je to kraj Orlec, na otoku Krku hrib z imenom Supljak, ki meri v višino 341 m, na otoku Prviču pa hrib Supovica z višino 312 metrov.

Beloglavi jastrebi so ptice ujede, ki spadajo v skupino mrhovinarjev. To pomeni, da se prehranjujejo le s trupli mrtvih živali, na Cresu so to večinoma poginule ovce. Zaradi zavitega kljuna beloglavi jastrebi lahko jedo meso, njihova stopala pa so ravna in krempljev nimajo zakrivljenih, zato (živega) plena sploh ne morejo loviti.

Beloglavi jastrebi so med največjimi letečimi pticami, saj zrastejo od 93 do 110 cm v višino in dosežejo od 7 do 12 kg teže, razpon kril je med 235 in 290 cm. Število beloglavih jastrebov se danes na Hrvaškem giblje okrog 100 parov.

Beloglavi jastrebi so res posebne ptice in njihov videz, ki je nekaterim nekoliko zastrašujoč in odbojen, je rezultat evolucijskega procesa, dolgega več kot milijon let, ki popolnoma ustreza njihovemu specifičnemu načinu življenja.

V iskanju hrane jastrebi ure in ure jadrajo po zračnih tokovih nad otoško-morsko pokrajino, ne da bi sploh zamahnili z velikimi krili, kar je zagotovo nepozaben pogled. Za tak način letenja z majhno porabo energije in razponom kril nad 2,5 metra lahko premagajo zares velike dnevne razdalje. Zanimivo je, da beloglavi jastrebi ne vonjajo, hrano pa najdejo zaradi odličnega vida.

Beloglavi jastrebi gnezda gradijo na pečinah tik nad morjem, deset ali nekaj deset metrov nad morsko gladino, kar je edinstven primer na svetu. Mimogrede, jastrebi živijo v kolonijah, zato gnezdijo, počivajo, iščejo hrano in jedo v skupinah. So monogamni (torej zelo »romantično družinski«) in spolno zrelost dosežejo šele v petem letu življenja.

Samička beloglavega jastreba zvali le eno samo jajce na leto, na njem pa sedita oba starša in po dveh mesecih se izleže tako pričakovani ptiček. Dojenček-ptiček ostane v gnezdu skoraj 4 mesece in ves ta čas zanj pozorno skrbita oba njegova starša.

Po približno treh mesecih prične ptiček s prvimi leti. Po zaključeni „osnovni šoli letenja“, ki traja od 2 do 3 mesece, seveda pod budnim očesom staršev, ki jih učijo kako uporabiti zračne tokove in kako poiskati hrano, so mladi jastrebi pripravljeni na osvajanje nebeških višin.

Prvih nekaj sto poletov mladi beloglavi jastreb opravi na rodnem Kvarnerju, potem pa le pogumno zapusti ta »morski del Hrvaške« in se odpravi na daljše avanturistično potepanje, kar je tudi najbolj zahtevno obdobje v času življenja beloglavih jastrebov, pred njimi je v tem odraščajočem obdobju polno krutih, pa vendar zelo zanimivih, življenjskih izzivov.

Mlade kvarnerske jastrebe najdemo na potepih od Španije do Bližnjega vzhoda, celo Afrike. Niso redki primeri, ko mladi beloglavi jastrebi letijo na sever proti Nemčiji in na Poljsko, enega kvarnerskega jastreba so opazili celo v Skandinaviji, na Švedskem (naredil pa je kar 18 tisoč kilometrov!). Spomladi in poleti se nekateri mlajši jastrebi s Kvarnerja odpravijo tudi v avstrijske Alpe, kjer ostanejo do jeseni, ko se ponovno odpravijo na jug.

Fascinantno je, da se večina beloglavih jastrebov, ko doseže spolno zrelost, vrne na Kvarner, kjer najde primernega zakonca in začne gnezditi. Jastrebi so izjemno pozorni in romantični. Svojega partnerja očarajo s svatbenimi leti, ki se prično v mesecu oktobru. Letijo drug ob drugem ali tik za njim. Mimogrede, jastrebi so dolgožive ptice in živijo desetletja (tudi do 60 let). Ko beloglavi jastrebi gnezdijo v parih, potem v iskanju hrane ostanejo večinoma na Kvarnerju in njegovi bližnji okolici.

Beloglavi jastrebi se prehranjujejo izključno z mrhovino, mrtvimi živalmi, večinoma so to  srednje veliki ali veliki sesalci. Ponovimo, beloglavi jastrebi nikoli ne lovijo in ne jedo živega plena. Zgodilo se je že, da so se neuki starši, ko so nad svojimi glavami videli kroženje teh velikih ptic, močno zbali za življenja svojih malih otrok. Panika je v takšnih trenutkih popolnoma nepotrebna.

Ob mrhovini se beloglavi jastrebi večinoma zberejo v velikem številu, tako da na kvarnerskih otokih približno dvajset jastrebov v 15 minutah zlahka »pomalica« poginulo ovco, pri čemer ostanejo le njene kosti in koža.

Beloglavi jastreb ima tako vlogo »čistilca mrhovine« s pašnikov, kar je všeč tudi lokalnim prebivalcem, beloglavega jastreba smatrajo za zelo koristno žival. Ostanki »crkovine« so namreč zlahka vir okužbe tako za živino kot za ljudi. Plutarh, starogrški zgodovinar, je v enem stavku povzel bistvo teh ptic z rekom: “Mrhovinarji so plemenite ptice; ne napadajo niti najmanjšega živega bitja”.

Beloglavi jastrebi se tekom svojega življenja prebijajo skozi številne težke preizkušnje. Na Hrvaškem so beloglavi jastrebi obstali le Kvarnerju, to zahvaljujoč dejstvu, da v preteklosti na otokih niso zastrupljali plenilcev (posledično tudi jastrebov). Danes je največja težava pri ohranjanju kvarnerskih beloglavih jastrebov pomanjkanje hrane v habitatu.

Zato je eden od osnovnih zaščitnih ukrepov za preživetje beloglavih jastrebov v Kvarnerju vzpostavitev mrhovišč za beloglave jastrebe, popularno imenovanih “restavracij za jastrebe”, kjer se redno odlaga mrhovina, da se nadomesti pomanjkanje hrane v naravnem okolju beloglavega jastreba. Zaenkrat ena takšna hranilnica beloglavih jastrebov deluje na otoku Cresu, druga pa je postavljena v istrskem naravnem parku Učka.

Osnovno skrb za beloglave jastrebe je prevzel Center za obiskovalce in okrevanje beloglavih jastrebov v kraju Beli na otoku Cresu. Ta »ptičji center«, ki je našel prostor v nekdanji šoli, je skorajda neizogiben kraj za tiste obiskovalce otoka Cresa, ki želijo z ogledom dveh interaktivnih razstav (pa tudi delavnici) spoznati zgodbo o kvarnerskih beloglavih jastrebih in njihovem sobivanju z otoškim prebivalstvom.

Čeprav je izobraževanje obiskovalcev, turistov pomemben del dejavnosti »centra«, pa se vendarle njihovo osnovno poslanstvo skriva v »reševanju in skrbi« za beloglave jastrebe. Program reševanja poškodovanih ali bolnih jastrebov uspešno poteka od same ustanovitve centra in sicer od leta 1993.

Po okrevanju ranjenih ali obnemoglih beloglavih jastrebov se ptice spet spustijo v naravo, pogosto jim delavci ptičjega centra pripnejo tudi navigacijsko napravo, da lahko kontrolirano spremljajo njihovo gibanje in življenje na svobodi.

Poudarimo, da divjih in strogo zaščitenih vrst, kamor spadajo tudi beloglavi jastrebi, ni dovoljeno namerno motiti, ogrožati, še manj pa loviti. Če pa slučajno opazimo, da se je  nesrečna ptica znašla v morju, kar se na Kvarnerju zgodi pogosto, jo je treba čim prej izvleči iz morja, sicer se bo utopila.

Tudi, če naletimo na ranjenega beloglavega jastreba, hitro ukrepajmo. Takoj pokličimo na telefonsko številko 112, da bi se čim prej organiziralo strokovno reševanje, prevoz in pa tudi »bolnišnično ptičje« okrevanje v  Centru za obiskovalce in okrevanje beloglavih jastrebov v kraju Beli na otoku Cresu (glej spletno stran https://belivisitorcentre.eu/).

Dodajamo le še nekaj pomembnih besed iz slovenske wikipedije: »Populacija beloglavih jastrebov v Evropi upada tudi zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb, čeprav so ga (že po izginotju) uspešno spet naselili v Franciji in Italiji. V glavnem se beloglavi jastreb zadržuje na goratih območjih, pa tudi na nenaseljenih nižinah, gnezdi pa v skalovju jugovzhodne Evrope, severne Afrike in Azije. Na otoku Cresu je rezervat beloglavih jastrebov razglašen za zaščiteno območje«.

Beloglavi jastreb je simbol otoka Cresa in del bogastva njegove biološke raznovrstnosti. Vemo, da so beloglavi jastrebi na Hrvaškem preživeli le na Kvarnerju, zato imamo veliko  odgovornost za njihovo ohranitev. Seveda pa se moramo dobro organizirati tudi za sistematično skrb vseh rastlinskih in živalskih vrst naše zeleno-modre županije,« je za medije in za konec našega prispevka povedal Zlatko Komadina, župan Primorsko-goranske županije.

Ps. Uredništvo www.pag.si, portala o hrvaškem turizmu, se Centru za obiskovalce in okrevanje beloglavih jastrebov v kraju Beli na otoku Cresu zahvaljuje za pomoč pri pripravi tega teksta pa tudi pri fotografskem materialu.

Sorodni članki

Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti

Hvar, po velikosti četrti med hrvaškimi jadranskimi otoki, najbolj obiskan otok v osrčju Dalmacije, skriva številne – takšne in drugačne - lepote, ki jih je vsekakor vredno raziskati. Otok Hvar je izjemno priljubljen predvsem med mlajšo generacijo, ki išče odličen prosti čas z neumorno in divjo zabavo. Po drugi strani pa je otok Hvar dobro zapisan tudi med starejšimi popotniki, vsemi, ki si želijo počitnic v čudoviti naravi in šepet kristalno čistega Jadranskega morja.

Nadaljujte z branjem

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.