Brseč je naselje v vzhodni Istri, 23 kilometrov jugozahodno od Opatije. Brseč leži na 157 metrov visoki skali nad morjem Velih vrat, ki povezuje Reški zaliv in Kvarner. V naselju Brseč živi le nekaj čez 120 ljudi, osnovna gospodarska os je – seveda – turizem. Brseč sicer slovi po plaži Klančac, ki je cilj marsikaterega radovednega turista.
V istrskem Lovranu bodo junija 2023 v glavni vlogi ponovno češnje. V Lovranu že več kot 20 let poteka gastronomski festival z imenom »Dani čresanj va Lovrane« (slovensko: dnevi češenj v Lovranu). Gre za enega od treh gastronomskih dogodkov, ki zaznamujejo to mestece na opatijski rivieri, tik ob jadranskem morju.
Turistična zveza Crikvenica sporoča: »Letos, leta 2023, bomo uživali kar v sedmih tednih pustovanja. Zabavale nas bodo številne maškare, velike in nekoliko manjše pustne povorke, uživali bomo v ustvarjalnih maskah, se čudili čajankam za najmlajše, vse skupaj pa nas čaka obilica smeha in dobre volje. Opisano je le del naših znanega crikveniškega pustovanja, ki svojo zgodbo z imenom Maškare gradijo na tradiciji, ki so jo pilile številne generacije Crikveničanov.
Eno najlepših palač, palačo Kvarner na »rivi« v Malem Lošinju, so namenili eni sami umetnini – več kot dva tisoč let staremu bronastemu kipu Apoksiomena, ki ga je leta 1997 na dnu Jadranskega morja v bližini otoka Lošinja našel belgijski turist. Hrvaški kip Apoksiomena, njegovo restavriranje je trajalo dolga leta, je od do sedaj najdenih osmih izvodov Apoksiomena najbolj kakovostno in najbolj celovito ohranjen primerek, še več – to je edina velika bronasta antična skulptura, ki so jo našli na vzhodu Jadrana.
Res nisem ljubiteljica višine. Pravzaprav se bojim višine. Nikoli si nisem mislila, da bo tako, a žičnica na dubrovniški Srđ me je v to prepričala. Tudi planinski pohod s Korino na Kamniško sedlo. Enostavno, ko pogledam dol, je tako, kot da bi mi kdo odsekal noge. Vrti se mi. Verjamem, da se tako počutijo vsi tisti, ki ravno ne marajo višine. Neracionalno, a resnično.
Hrvaško, že nekoliko dolgočasno toda – očitno – brezčasno, turistično mantro, ki je sestavljena predvsem iz naslednjih treh besed – sonce, morje, plaža – so zavzeti crikveniški turistični inovatorji lepo nadgradili in v kompleksno, lepo zaokroženo, turistično zgodbo Crikveniške riviere vključili tudi ljubezen.
V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.
V kategoriji »intervju« gostimo potapljača in podvodnega raziskovalca Velimirja Vrzića: »Že nekaj let poskušam najti kraj, kjer se je v času rimskega imperija na Jadranu odvijala največja bitka, o kateri je govoril sam Cezar«.
Novinarka Barbara Gavez Volčjak v intervjuju: In zakaj bi se Slovenci na dopustu obnašali drugače kot doma? Saj se tudi doma večinoma ne premaknemo iz svojih stanovanj in hiš, razen do službe in trgovine. Koliko Slovencev pa dejansko potuje po Sloveniji in spoznava novosti? Po mojem premalo.
Trsat, ki se dviga nad Reko, je pravi turistični »cuker«. Svetišče Matere Božje Trsatske privablja predvsem številne vernike, presunljiva Trsatska utrdba, ki se nahaja na 138 metrov visokem hribu nad Reko, pa ponuja prečudovit razgled nad tretjim največjim hrvaškim mestom in ostalim Kvarnerjem.
Nevihte, neurja, strele, zračni vrtinci in trombe, ognjeni plameni, grozeči oblaki – to je strašljiva moč narave, ki jo v težkih vremenskih razmerah ovekovečajo prav posebni fotografi. In Sandro Puncet, ki si neizmerno želi v ZDA v lov na tornade, je zagotovo med njimi.
Festival lošinjskih balkonov se ne da. Turistični delavci otoka Lošinja so leta 2020, kljub corona virusu, organizirali že deseti avgustovski festival z imenom Festival lošinjskih balkonov (hrvaško – Festival lošinjskih balkona).