Compare Listings

Dnevi češenj v Lovranu

»Dani črešanj va Lovrane«

V istrskem Lovranu bodo junija 2023 v glavni vlogi ponovno češnje. V Lovranu že več kot 20 let poteka gastronomski festival z imenom »Dani čresanj va Lovrane« (slovensko: dnevi češenj v Lovranu). Gre za enega od treh gastronomskih dogodkov, ki zaznamujejo to mestece na opatijski rivieri, tik ob jadranskem morju.

»Dani črešanj va Lovrane«

»Dani črešanj va Lovrane« (originalno – hrvaško oziroma lokalno) so tradicionalna prireditev, ki ne slavi katere koli češnje, ampak pravo lovransko, sladko, veliko, ki jo imajo vsi radi, ker se topi v ustih, t.i. »brtošinko«. Junija bodo lovranske restavracije ponujale sladkarije s češnjami, v teh vročih dneh vam bo prav prišlo nekaj kepic češnjevega sladoleda, zvečer pa se lahko sprostite ob koktajlih, narejenih posebej na osnovi tega sadja. Kot v vseh drugih gastronomskih zgodbah tudi ta sladica ne zaobide kulinarične scene, zato češnje niso več le sestavni del sladic, ampak se na vaši mizi znajdejo tudi nekatere slano-sladke kombinacije.

V soboto, 10. junija 2023, bo zabava za vse, ki se znajdejo v Lovranu. Dan je rezerviran za bogat kulturno-zabavni program, v katerem se bodo izmenjevali KUD “Lovor” Lovran, lovranske črešnjice, mažoretkinje Opatijska riviera in folklorni ansambel “Zora” Opatija. Ob 18.30 bodo razdelili 10-metrski češnjev zavitek, za glasbo pa bosta poskrbela skupina Nicolas Kurelić band in Dino Dvornik tribute band. Prizadevne članice društva Ognjišće iz Lovrana bodo obiskovalcem predstavile del etno zbirke, ki je razstavljena v Lignju, svoje ročne izdelke pa je pripravilo tudi Društvo invalidov Opatija, tako da lahko z donacijo pomagate temu društvu.

Prvič se bo na tem dogodku s svojimi domačimi izdelki predstavil gostinski objekt iz Slovenije, kar je rezultat nedavnega obiska in predstavitve Zavoda za turizem Občine Lovran na Obrtnem sejmu v Ilirski Bistrici z namenom povezovanja teh meja. območja, zlasti po odpravi meje. Preizkusiti in kupiti bo mogoče pestro ponudbo domačih izdelkov od mlečnih izdelkov, suhomesnatih izdelkov, medu, jajc, moke, marmelad, čajev do toplih napitkov in domačega piva.

Turistična skupnost Hrvaške je zapisala. »Češnja (Hrvati bi rekli trešnja) ali po domače črešnja je imela pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Lovrana. Opevane lovranske češnje so sočnejše in slajše od večine drugih primerkov tega sadeža. Poleg kostanjev je bila češnja skozi zgodovino eden glavnih lovranskih izvoznih izdelkov, cenjena zaradi svojega okusa in kakovosti. Lovranski vrtovi so poleti obarvani s temno rdečimi plodovi, češnje pa najdejo pot do različnih gastronomskih specialitet.

Dnevi češenj trajajo junija, v času obiranja češenj. Lovranske kavarne in restavracije ponujajo torte in sladice ter druge jedi iz tega sočnega, sladkega sadeža«. Pridete na 21-te dneve češenj, pridete na »Dani črešanj va Lovrane«?! 🙂

Ps. Fotografije: Turistična skupnost Lovran.

Sorodni članki

HaHaHouse, muzej smeha v Zagrebu

HaHaHouse, nov muzej v Zagrebu na Hrvaškem, ponuja edinstveno izkušnjo, s katero lahko prek interaktivnih eksponatov izperete negativnost in doživite večkratne izbruhe smeha. Muzej, ki ga je ustvarila Andrea Golubić, želi povrniti optimizem in zdraviti s smehom. Nikoli ne pozabite: Pravijo, da je smeh najboljše zdravilo - in zdaj lahko svoj odmerek dobite brez recepta, samo v muzeju smeha v Zagrebu, na lokaciji HahaHouse. Poglejmo si zagrebški muzej smeha nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Pust, čas norčij

Maškare, plesi, zabava in smeh. Pa preganjanje hudobnih zimskih duhov. To je pust. Pust mora biti tudi masten okrog ust. Pustne šeme, maske, karnevale poznajo povsod po svetu. Tudi Hrvaška pri tem ni nobena izjema, še več, v Reki se vsako leto odvija eden izmed največjih pustnih karnevalov v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Kurent in Kurentovanje

Kurent, včasih imenovan tudi korant, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni slovenski etnografski pustni lik, značilen je predvsem za območje Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem svojih zvoncev iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Pravilneje pa bi bilo morebiti reči: kurent je magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo. Kurentovanje, največjo slovensko prireditev odprtega tipa, že več desetletij tradicionalno organizira mesto Ptuj, seveda pa velja tudi za največji slovenski (in srednjeevropski?!) pustni festival.

Nadaljujte z branjem