Compare Listings

“Zemlja je naš edini dom”

Sandro Puncet, lovec na nevihte in strele

Nevihte, neurja, strele, zračni vrtinci in trombe, ognjeni plameni, grozeči oblaki – to je strašljiva moč narave, ki jo v težkih vremenskih razmerah ovekovečajo prav posebni fotografi. In Sandro Puncet, ki si neizmerno želi v ZDA v lov na tornade, je zagotovo med njimi.

Sandro Puncet, lovec na nevihte in strele

Lov na nevihte se ne osredotoča le na odhod in lov, temveč zahteva veliko časa in odrekanja. Veliko je neprespanih noči in ur čakanja, ki se ne končajo vedno z dobro fotografijo, oziroma je kdaj sploh ni. Potrebno je imeti tudi precej sreče. Še več pa v intervjuju s Sandrom Puncetom, uveljavljenim hrvaškim fotografom, ki lovi predvsem “strašljive vremenske pojave”.

1. Sandro, lep pozdrav iz Slovenije. Kot je že običaj na www.pag.si, vas prosim, da se predstavite našim bralcem. Kaj delate, kateri so vaši hobiji, morda kaj o družini…

Lep pozdrav vsem in hvala, da ste me povabili na intervju. Ime mi je Sandro Puncet, rojen sem leta 1979 in živim v Malem Lošinju. Soproga je meteorologinja in moja največja podpornica pri vseh stvareh, prav tako kot oba starša. Tudi dedek je bil meteorolog, zato ni čudno, da me zanimajo meteorološke zadeve. Sicer pa sem profesionalni voznik kamiona, še pred tem pa sem se ukvarjal z gostinstvom, kar je tudi moj poklic. Tek in fotografija sta moja hobija in želim si, da tako tudi ostane.

2. Glavni razlog za ta intervju je vaše fotografsko ustvarjanje. Če smo natančni, ste se specializirali za fotografiranje “vremenskih ujm” (nevihte, zračne trombe, strele)? Pravijo, da ste pravi lovec na strele. Sandro, od kod ta strast za fotografsko preučevanje ekstremnih metereoloških pojavov?

Leta 1997 sem bil natakar v neki restavraciji in z denarjem od napitnin sem si kupil prvi fotoaparat na film in seveda sem takoj poskusil fotografirati strele. Aparat sem postavil na zid pri hiši in fotografiral. Naslednji dan sem odnesel film v razvijanje in ko sem se naslednji dan vrnil po fotografije, mi je uslužbenec rekel, da na posnetkih ni ničesar in me vprašal, kaj sem slikal, jaz pa mu nisem hotel povedati.

Po več takih poskusih mi je rekel, da imam na 3 fotografijah nekaj, neke črtice. In takrat sem mu povedal, kaj sem želel ujeti in verjetno v tem trenutku nihče ni bil srečnejši kot jaz. Prav pred par dnevi sem želel poiskal te fotografije, a jih nikakor nisem uspel najti.

Leta 2013 sem zamenjal odvečni televizor za Nikonov DSLR fotoaparat. Naletel sem na Facebook skupino North Adriatic Storm Chasers, kjer so bile tudi fotografije strel in navodila, kako jih posneti. Poslal sem jim sporočilo in izkazalo se je, da je eden njihovih članov moj sosed, Vilson Berisha.

Čez nekaj dni se je začelo nekaj bliskati in dogovorila sva se, da greva fotografirat skupaj. Ko je prišel na streho, me je videl s fotoaparatom, knjigo in odejo. Ko me je vprašal, kaj bom s tem, sem mu odgovoril, da bom postavil aparat na nekaj, da ga fiksiram.

Takrat mi je rekel, da bom še pravi lovec na nevihte. Zatem sem kupil stativ in se pričel od njega učiti osnov. Seveda sem pregledal tudi nešteto videov in prebral gomilo knjig o fotografiji. Da bi znal uloviti blisk, moraš najprej znati uporabljati fotoaparat.

Moraš znati tudi brati meteorološke karte, da bi vedel, kdaj in kje bo nevihta. Prepoznati moraš znati tudi oblake in podobno. Znati moraš tudi uporabljati programe za obdelavo fotografij, saj fotoaparat ne zmore zabeležiti tega, kar vidijo tvoje oči, na enak način. Veliko se je za naučiti in še vedno se učim.

3. Že vrsto let fotografirate, vaša fotografska dela dobivajo številna priznanja in nagrade doma in v tujini. Verjetno ste zelo zadovoljni, ko vidite, kako širom sveta mnogi občudujejo vaše fotografije. Celo National Geographic je vašo fotografijo dodal v izbor “top shot”.

Lepo je videti svojo fotografijo v kakem časopisu, na televiziji ali da jo objavi močna internetna stran. To je kot nagrada za ves moj trud.

4. Ali nam lahko kaj več poveste o recimo vaših treh najboljših fotografijah, kako so nastale, kje ste jih posneli in in če je še kaka zanimivost, povezana z njimi. V medijih sem našel tole: »Nekatere druge njegove fotografije so bile v javnosti mnogo bolj odmevne, vendar pa je Sandro Puncet še posebej ponosen prav na fotografijo ognjenih plamenov – “vatrenjaka”.

Da, fotografija “vatrenjakov” mi je še posebej pri srcu, saj sem jih velikokrat poskušal uloviti in naredil zelo veliko fotografij. Vendar pa mi je najljubša fotografija strele in 5 zračnih tromb – pijavic.

(Pojem vatrenjak (angl. sprite ali red spirit) je težko prevesti, zato je najbolje, da pojav opišemo: ta fenomen, ki ga je zelo težko posneti, se pojavlja na višinah 70-90 km nad tlemi, v mezosferi, kot kratkotrajni svetlobni pojav v obliki ognjenih plamenov, usmerjenih navzdol. So največkrat rdeče barve, ki se, spuščajoč v nižje sloje atmosfere, modrikasto obarvajo, spustijo se tudi do 25-30 km v stratosfero. Plamene povzroči nevihtni oblak z izredno močnim električnim nabojem in se običajno pojavljajo v skupini.

Večinoma so povezani z močnimi pozitivnimi električnimi razelektritvami med oblakom in tlemi, kar močno okrepi električno polje v srednjem ozračju nad oblakom. Z drugimi besedami, to je ogromna električna iskra (nad 70 km visoko), katere ionizirani kanali se kot snop niti širijo v višjo in nižjo plast.

Pojava ne spremlja slišno grmenje, lahko pa ustvari zvočne valove zelo nizkih frekvenc (približno 1Hz), na katere človeško uho ni občutljivo, jih pa lahko zaznajo posebni sprejemniki, oddaljeni stotine ali celo tisoče kilometrov od vira. – op.prev.).

(Pijavica, vrtinec, vijak, oziroma tromba, je atmosferski pojav manjšega obsega (20-100 m) in krajšega trajanja (5-10 minut, redko tudi eno uro), ki se pri izrazito nestabilni atmosferi pojavlja pod nevihtnim oblakom, kumulonimbusom.

Največkrat nastane nad vodo in ustvari manjši tornado, če pa preide na kopno, se že smatra kot tornado. Velikokrat lahko opazimo več tromb naenkrat. Spodnji del je lijakaste oblike in velikokrat nagnjen, razteza se vse do oblaka.

Najboljša pogoja za nastanek tromb sta hladen zrak in toplo morje. Zaradi mešanja zračnih tokov se razvijejo oblaki, ki jih hranijo z energijo. Spodnji del (nekaj metrov višine) je iz vsesane morske vode, zgornji pa iz kapljic, ki nastanejo s kondenzacijo pri dvigovanju vlažnega zraka. Višja je vlažnost, nižje in debelejše so tudi pijavice. Hitrosti, s katerimi zrak kroži okrog področja nižjega zračnega tlaka v središču vrtinca, znašajo od nekaj km/h pa tudi do 80 km/h v izjemnih primerih. Tornado se sicer giblje s hitrostjo okrog 100 km/h. Vrtinec izredno razburka morsko vodo ter lahko potopi tudi čolne ter je velika grožnja pomorščakom in ribičem.

Med vsesavanjem morja lahko trombe povzročijo dež soli, nenavadnih predmetov, pa tudi rib. Če preide tromba na kopno, bo vsesala zemljo in pesek ter lahko povzročila veliko škodo. Premika se nepredvidljivo, vijugavo in muhasto in ustvarja osupljiv prizor moči narave, pred katero je človek popolnoma nemočen.

So pa eden od priljubljenih fotografskih motivov lovcev na nevihte, ki želijo s fotoobjektivom ujeti te pogosto uničevalne igre narave. Največkrat se pojavljajo poleti in jeseni. – op.prev).

Mislim, da bo preteklo še zelo veliko časa, da se ponovi kaj takega, čeprav se zdi, da sem samo prišel in posnel fotografijo, vendar ni bilo tako. Ven sem odšel okrog 22. ure, padal je rahel dež, daleč stran na morju so se videle drobne strele. Sedel sem v zavetju avta in slikal, vendar ni bilo nič posebnega. Levo od mene se je zabliskalo v oblaku, vendar pa zaradi restavracije in gozda nisem videl, kaj je. Pobral sem opremo in odšel na bolj razgledno mesto.

Postavil sem opremo in čakal, spet blisk, vendar nič od vsega skupaj. Vrnil sem se nazaj v avto in slikal naprej te oddaljene bliske. Okrog ene ure ponoči se je levo spet nekaj zasvetilo, in spet sem odšel stat pod nek bor, da se zaščitim pred dežjem, ter čakal. Strela, končala se je ekspozicija, pogledal sem na ekranček fotoaparata in videl sliko, od katere mi je srce kar zaigralo. Takoj sem nadaljeval s slikanjem in sledil je še en blisk, zadnji. Spet podobna scena, 5 pijavic in strele. Nihče ni bil srečnejši kot jaz.

5. Mnogo ljudi se boji neviht, groma in strele, vi pa jih željno čakate. Kako veste, da bo prišla nevihta? Imate vedno dovolj časa, da ujamete »grom in strelo«? Kako sploh izgleda priprava vaše »fotoseanse«?

Vse se prične s pregledom na Ensembles (kombinacija raznih vremenskih modelov), 15 dnevno prognozo vremena, kjer se vidijo padavine in temperature, tam se že zazna neka sprememba vremena. Ko se določen dan približuje, gledam še druge prognostične karte, ki prikazujejo, kje bi lahko bile nevihte, skoraj takoj zatem pa si že skušam prilagoditi svoje službene obveznosti (odpeljem več voženj zaporedoma, da bi bil lahko na določen dan prost in podobno).

Ko napoči dan D, se mi mobitel pregreva od pogledov na realni prikaz strel, osvežitev radarskih in satelitskih posnetkov. Razmišljam o kadru, čeprav se skoraj nikoli ne zgodi tako, saj strele udarjajo tam, kjer želijo one in ne jaz. Na teren grem, ko so strele kakšnih 70-100 km stran, seveda z Vilsonom, če je le prost, in se dogovoriva za načrt.

6. V vaši družini so menda vsi meterologi. Zato verjetno veliko veste tudi vi o samem vremenu? Katere so vaše največje želje? Česa si fotograf “slabega vremena”, kot ste vi, želi?

Res je, pokojni dedek je bil meteorolog, starša metereologa, prav tako soproga, odraščal sem v hiši zraven meteorološke postaje, tako, da sem že od malih nog v oblakih. Vedno pričakujem dober kader s prelepo strelo ali oblakom.

Največji izziv v tem je, da ne veš točno, kdaj bo udarilo, kje bo udarilo in kako močno. Res redko se zgodi tako, kot si si predstavljal, temveč, kakor je odločila narava. V tem je ves čar lovljenja strel.

7. Na www.ezadar.net.hr sem prebral o enem vaših »fotomodelov« naslednje: Za cumulonimbus arcus je značilna debela horizontalna oblačna masa na spodnji sprednji strani celotnega oblaka. Zdi se kot preteči lok, ki napreduje v smeri nevihte, pri čemer je lahko sprednji del oblaka gladek. Arcus nastane pri močnem navpičnem toku hladnega zraka iz kumulonimbusa, ki se uspe prebiti do sprednjega dela nevihte. Ljubitelji metereologije in lovci na nevihte takemu oblaku pogosto rečejo kar shelf cloud – oblak polica, saj je zaradi horizontalnega položaja podoben polici za knjige. Kateri vremenski pojavi so pravzaprav najbolj fotogenični?

Baze nevihtnih oblakov so zelo fotogenične, delujejo zastrašujoče in so zato tudi najbolj zanimive za fotografiranje. Čeprav so na svoj način lepi vsi oblaki. Na primer lentikularni oblaki, ki spominjajo na NLP-je, pa razni cirrusi in optični fenomeni na njih, cumulusi v različnih oblikah in z videzom stepene sladke smetane, nevihtni cumulonimbusi …

Zanimivi so tudi ostali meteorološki pojavi, na primer mavrica, meteorji, kometi, tega je toliko, da ne bom našteval vsega. Vsak pojav ima svojo publiko in fotografe, ki to fotografirajo.

8. Na spletu sem prebral, da ste skupaj s še desetimi entuziasti severnega Jadrana na Facebooku ustvarili stran North Adriatic Storm Chasers, kjer lahko spremljamo razburljive pustolovščine vaših kolegov, ki, verjetno kot tudi vi sami ne, nikoli ne zamudijo niti ene priložnosti. Glej: https://www.facebook.com/North-Adriatic-Storm-Chasers-470035109757301/. Zelo aktivni ste tudi na Crometeo, to je hrvaško združenje ljubiteljev metereoloških pojavov, na https://www.facebook.com/crometeo.hr/ pa lahko najdemo tudi ogromno prekrasnih nočnih posnetkov.

Da, deset kolegov iz Istre, Rijeke, Starigrada, Zadra pa do Drage, redno lovimo nevihte in objavljamo na naših facebook straneh. Sem tudi član Crometeo tima, kjer vsakodnevno objavljamo fotografije naših bralcev iz celotne Hrvaške.

9. Zdi se mi, da mora biti to lovljenje neviht tudi fizično zelo naporno? Za odlično fotografijo je potrebno imeti, poleg ogromno znanja, še veliko potrpljenja in sreče?

Lov na nevihte se ne osredotoča le na odhod in lov, temveč zahteva veliko časa in odrekanja. Veliko je neprespanih noči in ur čakanja, ki se ne končajo vedno z dobrim ulovom, oziroma ga kdaj sploh ni. Potrebno je imeti tudi precej sreče, vendar pa se vztrajnost in čakanje na koncu vedno splačata in prineseta dober ulov.

10. Sandro, neviht se ne bojite, kaj pa, da vas zadene strela? Je kdaj treščilo blizu vas? Kateri letni čas, če za trenutek pozabimo na vaš hobi, vam je najljubši? Kakšno vreme vam je všeč?

Ne, da se ne bojim udara strele, vendar ni potrebno izzivati hudiča, saj ta nikoli ne spi. Ni vredno izgubiti glave zaradi ene strele, sem pa se prepričal, da za to ni potrebno veliko. Pred tremi leti sem bil na našem razgledišču in lovil strele, ki so bile na morju. Oblaki so krenili proti otoku in 2 streli sta udarili v morje pred otokom. Pričakoval sem, da bodo strele šle proti mestu, ko je naenkrat udarilo tik poleg mene!

Meter in pol proč je udarila strela v svetilko, lahko bi jo prijel z roko. Po meni in foto opremi je letelo izgorelo listje. To je bilo vse, kar sem od te strele dobil, saj sem imel v kadru mesto. Sedel sem v varen avto, šokiran in presenečen, da je treščila prav poleg mene. V ušesih mi je zvonilo in imel sem srečo, da strela ni bila močnejša ali druge vrste, na primer pozitivna, ki je najmočnejša. Tu sem se prepričal, da ni potrebno izzivati usode, saj se hitro zgodi kaj neprijetnega.

11. Vaše fotografije se zdijo kdaj povsem nestvarne, kot da so iz drugega sveta. So čisto nadrealne. Verjetno mnogi mislijo, da so fotografije, vsaj nekatere, »fotomontaža«, prevara?

Če bi fotoaparat uspel ohraniti to, kar vidimo z očmi, sploh ne bi uporabljal nikakršnega programa za obdelavo fotografije. Vendar takega, na žalost, še niso izumili, tako, da programe moram uporabljati, čeprav v najmanjši možni meri. To pomeni, da ne dodajam ali odvzemam stvari, edino, kar naredim, so popravki barv, kontrastov, osvetlitve, ostrine, izrezi, urejevanje distorzije (popačenja) in podobno, ki pa ne spremenijo prvotnega bistva fotografije.

Kritike bodo vedno, vendar na to ne moremo kaj dosti vplivati, niti se ni dobro preveč ukvarjati z njimi. Tisti, ki gredo med nevihtami na plano, bodo sami videli podobne pojave in se prepričali, kako je videti neurje in da so fotografije resnične.

12. Sandro, počasi se bližava koncu intervjuja. Naj vam zastavim še nekaj »lokalnih turističnih vprašanj«. Kaj bi nam, slovenskim turistom, kot domačin priporočili, da si ogledamo na Lošinju in Cresu? Nam lahko omenite tudi katere skrite lepote, kar ne vidimo takoj, na prvo žogo? Svojo znamenito fotografij ovac ste napravili v Predošćici, morda bodo turisti (ljubitelji fotografije) zato poiskali prav to vasico?

Na Lošinju je veliko nedotaknjene narave, morje je prekrasno in čisto. Nešteto je skritih zalivčkov. Veliko je vasic s po par ljudmi ali pa so do danes že popolnoma zapuščene. Predošćica je ena od vasi na Cresu, tam sem naredil fotografijo ovac in cerkve v snegu, ki je takoj postala viralna in je množica ljudi želela, da jim na steni visi prav ta slika.

13. Vam turistična skupnost kako pomaga pri delu? Lahko bi pomagali vsaj pri nakupu drage fotografske opreme, saj ogromno naredite za promocijo Lošinja in Cresa?!

Od turistične skupnosti ne pričakujem, niti nisem dobil nikakršne finančne podpore, razen priznanja leta 2017 za kategorijo Ljudje promotorji Lošinja. Foto oprema je zelo draga, prav tako njeni raznorazni dodatki. Potreboval sem skoraj 7 let, da sem uspel nakupiti kolikor toliko dovolj dobro opremo za moj hobi, ki pa je še vedno daleč od dobre ali vrhunske opreme.

Kar se tiče sponzorjev, jih nisem niti iskal, saj bi moral zato izpolnjevati dogovore, ki bi bili najpogosteje v obliki fotografije, ki niso moj tip, in to potem ne bi bil več hobi, pač pa bi prerasel v posel, česar pa si ne želim.

Edina želja, ki jo imam pri vsem tem, pa je, da bi lahko odšel v Ameriko fotografirat tornade. Ampak za naš standard je to resnično predrago. Če se bom odločil, da grem, pa bom moral resnično pričeti iskati sponzorje in podobno. In verjetno se bo to tudi zgodilo, čim se razreši vse to s tem virusom.

14. Sedaj počasi pustiva delo. Raje nam povejte, kam naj gremo pri vas, če želimo kaj dobrega pojesti in da ni predrago, kaj predlagate?

Pri nas na otoku je je vse dražje kot na celini, zato tega ne bi preveč komentiral.

15. Sandro, imate za konec intervjuja kako posebno sporočilo za naše slovenske bralce? Ali česa nisva povedala, pa bi morala?

S svojimi fotografijam bi rad pokazal, da so klimatske spremembe že nastopile. Če tega ne bomo resno vzeli, bomo morali nositi velike posledice, saj smo že pretirano izčrpali vse zemljine zaloge zaradi pohlepa velikih sil, ki so to dopustile. Zemlja je naš edini dom in mi ne moremo živeti brez nje, ona brez nas pa lahko.

Sandro, hvala za odgovore in fotografije. Bralce pa pozivamo, da spremljajo Sandra še naprej, na facebooku ali instagramu.

 

Sorodni članki

Branka Čolić rada obišče skrite kotičke

Branka Čolić je hrvaška novinarka, svetovna popotnica in večna raziskovalka s čevlji z visokimi petkami (hrvaško: štiklami). Branka Čolić rada fotografira vsako podrobnost, opazuje ljudi in različne kulture, obožuje raznolikost arhitekture in narave.

Nadaljujte z branjem

Outdoors Croatia, navdušujoče video razglednice

Avanturist, športni navdušenec in fotograf Ante Tonči Fabris, ki je skozi projekt Outddors Croatia izredno uspešno združil svoji dve strasti, šport skozi video, nas že nekaj časa razveseljuje in razvaja s svojimi neverjetnimi doživetji narave.

Nadaljujte z branjem

Antonio Ivičević: Moje srce pleše

Antonio Ivičević, ki je zagnal projekt »Putni Kofer« (potovalni kovček) v intervju pove: Putni kofer vidim kot mesto, ki ljudi spodbuja k potovanjem, druženju, branju, lepim stvarem in pozitivnim občutkom. Navajeni smo hitre hoje skozi življenje, vendar pa življenje ni dirka, temveč potovanje, na katerem je potrebno uživati na vsakem koraku.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.