Otok Cres je največji hrvaški otok

Otok Cres ponuja enostavno vse, kar si želim, v času turistične sezone ali izven nje. Že kar nekaj let ga raziskujem in, ko že mislim, da sem ga dodobra spoznala, ugotovim, da je še vedno veliko neodkritega…. in zato me vedno znova privlači.

Ko se odpravljam na Cres, se odločam med dvema potema: ali uporabim  trajektno luko Brestova na celini ali pa Valbiska na otoku Krku.

Če si želim bolj adrenalinskega začetka počitnic z vožnjo po Cresu, se odločim za trajektno luko Brestovo, iz katere pridem do kraja Porozine na Cresu. Pot se najprej vzpne do vrha Cresa, nato pa sledi vožnja po ožji, starejši cesti po pobočjih Cresa in ob strmih obalah vse do odcepa do vasice Beli, kjer se cesta razširi in je prav prijetna. Tudi začetek te poti je slajši, saj se do Brestove na celini peljem čez mondeno Opatijo, kjer se še posebej rada ustavim v Kraševi slaščičarni. Okusi sladoleda so Kraševi: ob okusih griotte, bajadere ali jaffe borbončice kar zaigrajo.

Če pa si zaželim bolj »izi« varianto, z večino vožnje po avtocesti, oziroma po širših cestah, pa se peljem čez krški most in potem po otoku Krku do trajektne luke Valbiska in nadaljujem s plovbo s trajektom do Meraga na Cresu. Na tej poti je po navadi več gneče, predvsem v turistični sezoni in še dražja je, saj je potrebno plačati mostnino za krški most, ki znaša par centov manj kot 5 evrov. Glede na to, da sem na dopustu, po navadi ne razmišljam o porabljenem času, saj mi že kar nekaj let tudi pot do končne destinacije predstavlja del počitnic. Pa kljub temu še informacija, da pri obeh poteh porabimo približno enako časa.

Sedaj smo na Cresu. Prav je, da najprej povem, da je Cres največji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdaljši (66 km) hrvaški otok in leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu. Šele zadnja merjenja iz leta 2006 so pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²). Upravno sodi v Primorsko-goransko županijo. Cres je bil nekoč z ozkim pasom zemlje povezan z Lošinjem, danes pa sta otoka Cres in Lošinj  povezana z manjšim mostom v kraju Osor. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 metrov nad morjem), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Zgodovinski podatki, ki nam jih ponuja Wikipedia, so za Cres naslednji: najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cresu segajo v obdobje po drugi ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na tak način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so našli na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (z Lošinjem) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Lepote Cresa odkrivam že par let, saj se nanj vedno znova zelo rada vračam. Tako sem na Cresu obiskala že veliko krajev, plaž, gostišč… Ugotovila sem, da ima vsak kraj svoj čar in prav vsak je v meni pusti svoj pečat. Te pečate pa bom delila z vami.

Ko smo zapustili trajektno luko Porozina, se odpeljemo po cesti proti pobočju Cresa in po nekaj kilometrih prispemo do čudovite razgledne točke Beli ob vznožju hriba Sis, kjer je tudi odcep za eno najstarejših naselij na Cresu – kraj Beli. Beli vam postreže z ogledom ostankov iz rimskega obdobja, razvalin srednjeveške utrdbe, ruševin romansko – gorske cerkvice. Najbolj zanimiv je prostor na majhnem griču. Je tlakovan, saj spominja na dvorano, ki je obkrožena s kamnitimi stoli. Pod Belim je okoli 120 metrov visoka skalnata stena, ob kateri leži morje s pristaniščem in čudovito peščeno plažo. Zanimiva destinacija za enodnevni izlet.

Naslednji kraj je mesto Cres, ki je največji kraj  na otoku Cresu in tudi najpomembnejši turistični kraj na njem.

Mesto Cres radi poimenujejo tudi male Benetke, saj je v njem čutiti beneški pridih na fasadah stavb, mestnih vratih in ostali kulturno–zgodovinski dediščini, katere ni malo. V samo mestno jedro vstopimo skozi mestna vrata. Ohranjena so Severna in Južna mala mestna vrata, včasih pa je bil Cres obdan tudi z mestnimi zidovi. Med pohajkovanjem po starem mestnem jedru imamo možnost ogleda ohranjenih zanimivosti: okroglega kotnega stolpa, cerkve Sv. Marije Snežne, frančiškanskega in benediktinskega samostana, palače družine Petris, cerkve Sv. Marije Magdalene, stebra s kapitljem iz 7.– 8. stoletja.

Cres ima sodobno marino. Poleg  tega pa ima tudi t.i. mandrač. To je pristanišče v pristanišču, ki se zajeda v staro mestno jedro. V neposredni bližini starega mestnega jedra sta počitniško naselje Stara Gavza in kamp Kovačine, ki ponujata turistom vse, kar si sodoben turist tudi med dopustom želi.

Opomnila bi še na zanimivo kolesarsko in pohodno pot, ki vodi od marine naprej ob obali in ponuja poglede na mesto Cres z druge perspektive. Pot poteka v senci ob majhnih prodnatih zalivčkih in je delno urejena za kolesarje. Če pa nam ta pot ni  dovolj dolga, se  lahko odpravimo  peš še naprej in se ustavimo v kakšnem od prikupnih zalivčkov s prodnatimi plažami in uživamo.

Če na počitnicah radi odkrivate nove kraje, vam priporočam obisk naslednjih treh manjših naselij. Na poti iz mesta Cres naprej po otoku proti jugu se na desni strani nahajata vasici Lubenice in Valun, na levi strani pa Orlec.

Pa obiščimo najprej Orlec, ki je največja naseljena vas na otoku Cresu. Orlec je znan po tem, da poleg prebivalcev tam domujejo, oziroma gnezdijo, tudi beloglavi jastrebi.  Prav po tem je dobila vasica tudi ime – Orlec. Poleg orlov pa ima vasica še eno privlačnost, ki vam jo bom zaupala.

Sledite le mojim navodilom. Predlagam, da avto pakirate na parkirišču na levi  strani vasice in se z nahrbtnikom, v katerem imate ledeno mrzlo pijačo in hrano, spustite peš  po hribu. Po par ovinkih boste pod seboj že zagledali sanjski zalivček. Ko boste po približno 10  minutah prišli do zalivčka, boste navdušeni nad kristalno čisto morsko vodo in majhno prodnato plažo. Zame je to enostavno raj – plaža Mali Bok.

Nad zalivom pa lahko občudujete še prelete orlov, katerih ni težko opaziti, saj na svojo navzočnost opozarjajo z glasnim oglašanjem. Veličastne so te velike ptice, ki jadrajo in jadrajo. Ker verjamem, da ste tudi vi navdušeni nad zalivčkom in se vam ne da takoj vračati nazaj, pa si privoščite še pijačo in malico iz nahrbtnika. In uživajte!

Na drugi strani otoka se nahajata vasici Lubenice in Valun.

Z glavne ceste, ki vodi tudi do Valuna, zavijemo že prej levo proti vasici Lubenice in potem naprej po vijugasti ozki cesti skozi pastirske stane, vse dokler ne pridemo do Lubenic, ki so zrasle na pečini 378 metrov nad morjem na zahodnem delu Cresa. Pod pečino se skriva zelo znana plaža Lubenice. Do nje lahko pridete po dveh poteh: po kopnem ali po morju. Po kopni poti se lahko pohodniško obuti spustimo iz vasice po precejšnji strmini navzdol, seveda s hrano, pijačo in senčnikom ali vsaj pokrivalom, saj sence na plaži ni kaj dosti. Lahko pa na plažo pridemo tudi po morju s čolnom.

Obenem lahko obiščemo še sosednje osamljene plaže, ena le-teh nam ponuja tudi vstop v Plavo Špiljo. Če vam na izletu po kopnem ni cilj prekrasna plaža Lubenice, ampak kamnita nostalgična vasica, se le sprehodite po njej in uživajte v čudovitem in širnem razgledu na zaliv in morje, pa tudi ob dobri kapljici vina in prigrizku v manjših gostilnicah.

Če na glavni cesti ne bi zavili levo proti Lubenicam, bi prispeli v ribiško naselje Valun, v katerem najdemo majhne restavracije, v katerih ponujajo odlično hrano, predvsem odlično pripravljene morske specialitete. Pri vstopu v sam kraj vas poleg dobrodošlice na tabli pozdravijo tudi z desetimi zapovedmi,  ki veljajo v kraju. V Valunu sta dve prodnati plaži, ena ob apartmajih in druga pri manjšem kampu Zdovice.

Vrana in Vransko jezero sta creški znamenitosti na približno sredini otoka. V bližini vasice Vrana, ki je bila nekdaj poštna postaja, leži sladkovodno Vransko jezero, ki predstavlja izredno pomemben izvir pitne vode, s katerim se oskrbuje cel otok. Vransko jezero je zaščiteno in dostop do jezerske obale je brez dovoljenja prepovedan. Njegova voda je vrhunske kvalitete in spada med najčistejše vode na območju Evrope.

To izjemno jezero je široko 1,5 kilometra in dolgo 5,5 kilometra ter bogato s sladkovodnimi ribami, kot so ščuke, krapi in linji. Najgloblji del jezera je 61 metrov pod morsko gladino. Jezero vsebuje več kot dva milijona kubičnih metrov sveže vode. Vransko jezero obkrožajo hribovja, ki imajo okoli 400 do 500 metrov nadmorske višine.  Izvir tega naravnega jezera še vedno ni znan, obstaja več teorij o pritoku vode na otok Cres, pa tudi številne legende o njegovem izvoru ter o bitjih, ki živijo v njem in v bližnjih jamah.

Naslednje naselje se imenuje Martinšćica, manjša ribiška vasica, ki ima zame poseben čar. V njej sem tudi nastanjena in je izhodiščna točka za moja raziskovanja otoka Cresa. Ni pa nujno oditi v druge kraje, saj mi že sama Martinšćica ponuja prodnate in skalnate plaže s kristalno čistim morjem in senco pod borovci.

Tu je tudi  možnost kampiranja v kampu Slatina, ki je v njeni neposredni bližini, pa seveda dobre restavracije z odlično pripravljeno morsko hrano. Priložnost, da tudi med dopustom obujem pohodne čevlje, je že pri bližnjem hribu Babino ali Sv. Kuzmi, kamor se rada odpravim. V bližini sta tudi turistični naselji Zaglav in Miholašćica,  kar pomeni, da je tod speljana tudi promenadna pot. V mesecu avgustu pa od povsod  privablja goste znana Ribarska noč v Martinšćici.

Osor je kraj, kjer se s premičnim mostom povezujeta otoka Cres in Lošinj. Med njima je 11 m širok kanal in most  predstavlja edino povezavo med otokoma. Osor je znan tudi kot mesto muzej in je pomemben turistični kraj, saj ima bogato kulturno in naravno dediščino. Največje znamenitosti Osorja so Osorska katedrala iz leta 1498, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, zvonik katedrale iz leta 1575, antični mestni trg z mestnim muzejem in škofovskim dvorom, benediktinska opatija in cerkev sv. Petra iz 11. stoletja, gotska kapela sv. Gavdencija iz 14. stoletja in še kaj.

V škofovski palači ima svoje prostore Muzej sakralne umetnosti. V poletnem času v kraju poteka vsakoletni glasbeni festival Osorski glasbeni večeri. Ponuja bogato kulinarično ponudbo. Možne so namestitve v zasebnih apartmajih, v Osorju pa je tudi kamp Bijar, iz katerega vodi pot še do kampa Punta Križa.

Geografsko smo prispeli od severa do juga in tako do konca Cresa. Omenila bi še, da se v primeru, ko imate lasten čoln ali si ga izposodite pri lokalnih ponudnikih, lahko odpeljete še do bližnjih otočkov s peščenimi plažami, kot so npr. Zeće v bližini Martinšćice in uživate v ribolovu. Veliko je tudi možnosti za enodnevne izlete, saj vas lastniki ladjic vabijo na izlete na sosednja otoka Unije in Susak.

Poleg vsega opisanega pa vam Cres ponuja še več skritih zalivčkov s kristalno čistim morjem, še več krasnih senčk pod bori, še več gostišč z okusno morsko hrano, in še več…. Samo odkriti jih je potrebno. Zagotavljam pa vam že sedaj, da res drži že znani (»angleški«) rek za otok: »No stress on Cres«. Zatorej si na vprašanje: Naj doživljam vsakdanji stres? kar odgovorite: Ne, hvala, rajši grem na Cres! Verjemite mi, ne bo vam žal.