Gejevski oz. homoseksualni oz. LGBT turizem je vse bolj zanimiva in donosna turistična niša. Obstoj mavričnega LGBT turizma je v prvi vrsti odvisen od stopnje liberalizacije celotne družbe, od strpnosti do drugače mislečih in predvsem občutka varnosti istospolno usmerjene populacije na sami turistični destinaciji. Nihče od nas ne želi potovati tja, kjer se ne počuti udobno, varno in dobrodošlo, kajne!?
Glagolica je pomemben del zgodovine Baške, je nekakšen zaščitni znak, simbol Baške in je tudi zelo pomembna za samo kulturno/turistično promocijo Baške na otoku Krku. Znamenita Baška plošča v cerkvi sv. Lucije v Jurandolu, v neposredni bližini Baške, je prvi celovit hrvaški jezikovni spomenik, ki uporablja glagolico. Občina Baška je v to čast, da je zibelka glagolice na Hrvaškem, tudi zasnovala in postavila zanimivo Baško pot glagolice. Poglejmo podrobneje.
Daleč od živčnega mestnega vrveža so na otoku Krku skriti številni majhni zalivi s peščenimi in prodnatimi plažami, plaža Oprna pa brez dvoma velja za eno izmed lepših. Še več: plaža Oprna neredko slovi celo kot najlepša plaža na otoku Krku, mnogi »oboževalci plaž« pa jo smatrajo celo za eno najlepših plaž na celotni hrvaški obali.
Vela plaža v Baški na otoku Krku je ena izmed najbolj slavnih in prepoznavnih jadranskih plaž. S svojo dolžino, meri kar 1.800 metrov, pa je tudi ena izmed največjih na celotnem (hrvaškem) Jadranu. Vela plaža v Baški v prvi vrsti velja za družinsko plažo, že pogled na njo pa bo v nas zagotovo zdramil tudi »nekoliko zaspane romantične čute«.
Most na Krk oziroma Krški most, po hrvaško »Krčki most«, v času SFR Jugoslavije se je imenoval Titov most, je dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk s hrvaško obalo pri Kraljevici (med zalivoma Črišnjevo in Scott). Dolžina mostu z vsemi dostopi znaša 1430 metrov, višina mostu na Krk je 67 metra.
Luka Tabako fotografira večinoma na otoku Krku. V uredništvu www.pag.si smo veseli in hvaležni, da nam je ustvarjalec Luka Tabako odstopil nekaj desetin svojih fotografij, da smo lahko naredili zajetno in – seveda – čudovito fotogalerijo. Verjamemo, da boste tako kot mi, tudi vi, uživali na foto-sprehodu, ki ga je osmislil odličen fotograf Luka Tabako.
Jadran oziroma Jadransko morje, predvsem »hrvaški del Jadrana«, je v našem tokratnem fokusu. Verjetno v Sloveniji ni odraslega človeka, ki še ni slišal za Jadran in čarobno Jadransko morje; velika večina od nas je na Jadranu preživela številne nepozabne počitnice, dopustniške dni. Odpravimo se torej na modri Jadran.
Pravi turistični bonbonček je kraška jama Biserujka na otoku Krku. Čeprav je relativna majhna, jo turisti zelo radi obiščejo. Še posebej v najbolj vročih poletnih dnevih, ko je zunaj peklenskih 30 plus stopinj Celzija v jami Biserujka pa se temperatura giblje okrog 15 stopinj Celzija.
»Smaragdno modro morje, borovci in vetrič maestral. Biser otoka Krka in Kvarnerske riviere. Malinska – čisti užitek nepozabnih počitnic. Doživite vse, o čemer ste sanjali za svoj dopust.« S takšnimi besedami vabi turiste iz vseh koncev sveta turistična skupnost Malinska. Upravičeno? Poglejmo skupaj!
Mislite, da se »hecamo« v naslovu? Nikakor. Mogoče bo zadeva dobila takoj nekoliko bolj jasne obrise, če dodamo obmorske kraje, ki jih skriva občina Dobrinj na otoku Krku: Šilo, Klimno, Soline, Čižići. Kaj pa, če dodamo še naslednje besede: Štrada, Škojić, Meline, Biserujka, Peltastis, Maskeron, Infeld? Se vse to skupaj, v paketu, sliši mnogo bolj »počitniško«, mnogo bolj zapeljivo?
Rimljani so zelo modro izbirali prostore, na katerih so gradili svoja mesta. Na otoku Krku so na strateško pomembnem položaju zgradili edino mesto na tem otoku, Fulfinum. Sedaj so ostale le ruševine, ki se „po domače“ imenujejo Mirine.
“Biti na otoku Krku in ne videti otočka Košljuna v bližina mesta Krk je kot biti v Rimu, a ne videti papeža,” piše na eni izmed spletnih straneh turistične skupnosti otoka Krka. In prav imajo. Čeprav zelo majhen, je otok Košljun, ki je kulturni spomenik, na njem pa raste tudi zaščiten gozdiček, zagotovo vreden naše pozornosti.
