Compare Listings

Most, ki je oživil otok Krk

Most na Krk

Most na Krk oziroma Krški most, po hrvaško »Krčki most«, v času SFR Jugoslavije se je imenoval Titov most, je dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk s hrvaško obalo pri Kraljevici (med zalivoma Črišnjevo in Scott). Dolžina mostu z vsemi dostopi znaša 1430 metrov, višina mostu na Krk je 67 metra.

Most na Krk

Most na Krk so svečano odprli leta 1980 in od takrat je popolnoma preporodil, osvežil življenje in turistično ponudbo zlatega otoka Krk. Pred izgradnjo mostu, ki ga baje v turističnem poletju v enem dnevu prečka tudi do 35.000 vozil (!), so otok Krk s celino povezovali trajekti na kratki liniji Črišnjeva – Voz, ki pa so do leta 1980 med celino in otokom Krkom dnevno zmogli prepeljati vsega tri tisoč avtomobilov. Poglejmo podrobneje.

Hrvaška wikipedija je zapisala: »Prve konkretne zamisli o mostu, ki povezuje otok Krk s kopnim, so se pojavile po prvi svetovni vojni. Takrat je bližnja Reka pripadla Italiji, zato je njeno vlogo pomembnega pristanišča prevzel Sušak.

Ideja je bila izgradnja dela pristaniških terminalov na območju Malinske na Krku, predpogoj za to pa je bila povezava otoka Krka s kopnim. Dunajsko podjetje Wagner-Biro je zasnovalo jekleni most, podprt na več stebrih, ki bi stali na temeljih na morskem dnu. Projekt ni bil realiziran zaradi takratnih težkih gospodarskih razmer.

Po drugi svetovni vojni se je ideja o gradnji mostu obnovila, ponovila. Leta 1960 so se začele prve resne študije, ki so predlagale več vrst mostov in celo gradnjo tunela pod morjem. Na koncu je bila izbrana rešitev armirano-betonskega mostu z dvema lokoma (čez otoček Sveti Marko), ki jo je zasnoval beograjski projektant Ilija Stojadinović s svojima pomočnikoma Vukanom Njaguljem in Bojanom Možino«.

Gradbena dela na mostu na Krk so se pričela julija 1976 pod pokroviteljstvom predsednika SFR Jugoslavije, Josipa Broza Tita (zato tudi prvotno ime mostu – Titov most). Most na Krk sta gradili podjetji Mostogradnja in Hidroelektra, svečana otvoritev mostu na Krk je bila čez štiri leta, 19. julija 1980. Izpostavljamo naslednje podatke: višina mostu na Krk je 67 metrov, širina mostu je 7,5 metra, dolžina mostu z vsemi dostopi znaša 1430 metrov, globina morja pod mostom je do 60 metrov.

Most na Krk je s kopnom povezan preko majhnega obalnega otočka Sv. Marko v Malih vratih (600 m), zato ima most dva loka, tudi zato pa je izredno zaželen motiv številnim ljubiteljskim in profesionalnim fotografom. Manjši lok mosta na Krk je dolg 244 metrov, daljši – na otoček Sveti Marko – pa 390 metrov. Pod t.i. Velikim lokom se nahaja Tihi kanal, pod t.i. Malim lokom pa Burni kanal.

Most na Krk je predvsem v »svetu gradbeništva« postal znan prav po betonskem loku do otočka Sveti Marko, ki je bil z dolžino 390 metrov (nekateri mediji navajajo celo naslednji podatek: dejanski razpon loka je celo 416 m, saj se njegov del nahaja pod morsko gladino) v času gradnje najdaljši betonski lok na svetu in je bil za 85 metrov daljši od takrat najdaljšega mostu v Sydneyju. Pravzaprav je to še danes eden od najdaljših betonskih lokov na svetu?!

Hrvaški medij Novi list je o pomembnosti mostu na Krk zapisal: »19. julija 1980 je največji hrvaški otok, seveda Krk, ker je Cres ta prestižni statistični primat prevzel šele po kasnejših meritvah, postal polotok. Na ta dan so odprli Krški most!

Gre za dogodek, ki je dramatično spremenil tok zgodovine, obrnil demografsko zgodbo (opomba: od izgradnje mostu se je število prebivalcev na Krku vsako leto povečalo za okrog 10 odstotkov), omogočil kasnejše odpiranje novih trajektnih pristanišč in v veliki meri približal otoka Cres in Lošinj kopnemu, nenazadnje zahvaljujoč trajektni povezavi med Valbisko in Loparjem tudi otok Rab. Most med kopnim in Krkom je pravzaprav povezal Kvarnerske otoke s kopnim hrvaškega primorja«.

Most na Krk je vsekakor ekstremno pomemben tudi za sam turistični oziroma ekonomski preporod otoka Krka. Npr. bi sploh imelo tako mnogo Slovencev nepremičnino na otoku Krku, če betonski most na otok Krk ne bi omogočal tako enostavnega dostopa do njihovega počitniškega domovanja?

Turistična konkurenčnost otoka, predvsem pa enostavnost življenja na otoku Krku, pa je postala še nekoliko lažja po letu 2020, ko – po štiridesetih letih – končno ni bilo treba več plačevati mostnine (ta je bila na koncu dokaj visoka, za osebne avtomobile je znašala kar 4,67 evra, v poletni sezoni je bila celo 10 odstotkov dražja, seveda pa je ta znesek veljal za prihod in odhod z otoka).

Most na Krk, ki je prava srčna žila otoka Krka, ima dve šibki točki, obe pa sta »naravni sili«: burja in sol. V primeru izjemno močne burje je treba most začasno zapreti. V prvih 40-ih letih delovanja mostu na Krk so ga zaradi burje zaprli kar 1320-krat. Kot zanimivost dodajamo, da je bil 17. januarja 1987, ob 19.25, na Krškem mostu zabeležen ekstremen sunek burje: »norih, neverjetnih« 220 km/h.

Z leti je bila konstrukcija mostu dokaj močno poškodovana zaradi delovanja morske soli, zaradi česar je bila potrebna temeljita sanacija (ta bi naj bila, po načrtih, končana prav leta 2022).

Po številnih letih obratovanja mosta na Krk so potrebna obsežnejša obnovitvena dela predvsem na hidroizolaciji, odvodnjavanju, pločnikih in vseh inštalacijah. Številni ugledni strokovnjaki menijo, da lahko most na Krk z zelo kakovostnim vzdrževanjem obratuje še dolga desetletja.

Po drugi strani pa mnogi poznavalci megalomanskih gradenj  trdijo, da bilo treba »hitro razmišljati« o gradnji novega mostu za Krk in sicer nekoliko bolj vzhodno od tega, že obstoječega, mostu na Krk. Tam se namreč otok Krk s polotokom Lanterna najbolj približa celini, in sicer le na 600 metrov. Novi most, upajo, naj bi bil štiripasovnica, ki bi vseboval tudi železniško progo do predvidenega kontejnerskega in plinskega terminala v Omišlju.

Turistična skupnost otoka Krka je na svoji spletni strani zapisala: »V prvih 20 letih je most na Krk prečkalo 27,2 milijona vozil. Zaradi zelo ugodne geografske lege in bližine številnih evropskih držav ima otok Krk odlične prometne povezave. Do otoka Krka lahko pridete z avtomobilom v samo nekaj urah. Krški most je močno olajšal prometne povezave«.

To drži, popolnoma. Most na Krk je prav tako lepo povezan z glavno (hrvaško) avtocestno povezavo A1 (t.i. Dalmatina), tako da ni pomembno, s katere strani se boste pripeljali na Kvarner – iz srednje Evrope, zahodne ali vzhodne Evrope, tudi juga, z otokom Krkom boste vedno imeli odlično povezavo. Sicer pa je do mosta na Krk npr. iz Maribora nekaj manj kot tri ure vožnje (okrog 265 kilometrov) in iz Ljubljane slabi dve uri vožnje z avtomobilom (135 kilometrov).

Če si želite od blizu ogledati Krčki most, je zaliv Voz morebiti najboljša izbira. Iz glavne otoške ceste morate zaviti proti letališču Rijeka, a pred njim se na manjšem krožišču držite leve strani in zavijete proti zalivu Voz.

Mi iz uredništva www.pag.si se sicer do zaliva Voz nismo spustili, raje smo si most ogledali kar iz bližine kapelice, ki se drži plantaže »Immortelle farm«, kjer – kot pove že samo ime, gojijo smilj in ustvarjajo številne (kozmetične) izdelke z esenco te cenjene rastline. Mimogrede, posestvo Immortelle farm v času turistične sezone odpira vrata vsem turistom, ogledi z vodičem in kratkim program so na voljo vsak dan.

Povedali smo že, da se v bližini mostu na Krk nahaja reško letališče (da, Reka ima letališče na otoku Krku, tega marsikdo ne ve!), tik za mostom, na otoku Krku, pa so udeleženci domovinske, osamosvojitvene vojne leta 2015 zgradili velik suhozidni križ, ki so ga poimenovali »Križ zahvale« (tudi sicer, večinoma nogometni navijači NK Rijeka, ob kakšnem pomembnejšem državnem prazniku ali obletnici prižgejo na stotine bakel).

Mostu na Krk je najbližji kraj Omišalj (okrog 5 km), turistične Njivice so oddaljene 10 kilometrov, nekaj manj kot 20 kilometrov pa je do kraja Šilo (ki je zelo poznan številnim Slovencem), do glavnega središča otoka, do mesta Krk, je dobrih 25 kilometrov avtomobilskih cest.

Do Baške, in njene znamenite plaže, ki se nahaja na nasprotnem delu otoka Krka, pa je »poštenih« 45 kilometrov poti (google zemljevid kaže, da za to dolžino z avtom potrebujemo 45 minut vožnje). Dodajamo le še, da lahko v bližini mosta na Krk obiščemo dva turistična sladkorčka: podzemno jamo Biserujka ter ostanke rimskega »mesteca« Fulfinum Mirine.

Še enkrat poudarimo, da je most na Krk popolnoma, seveda na bolje, spremenil življenje na otoku Krku (tako domačinom prebivalcem, pa tudi občasnim turistom). Most na Krk je izredno pomemben za vse Krčane, saj omogoča, da se en, dva, tri znajdejo na celini, da se zlahka pripeljejo npr. tudi do regijskega centra Reke (med mostom na Krk in pristaniško »Rijeko« je le solidnih 20 kilometrov odlične ceste).  Nenazadnje lahko zapišemo točno tako, kot smo prebrali na enem izmed hrvaških portalov, in sicer, da ima »most na Krk za nas enak pomen kot slavni most Golden Gate v San Franciscu za Američane«.

Ps. Fotografije: TZ Dobrinj, TZ Omišalj/Njivice in www.pag.si, slovenski portal o hrvaškem turizmu.

Sorodni članki

Hrvaški pomorski muzej Split

Hrvaški pomorski muzej Split (hrvaško: Hrvatski pomorski muzej Split) je specializirana znanstvena ustanova, ki raziskuje, zbira, ohranja, varuje in obnavlja ter predstavlja pomorsko dediščino. Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje pa jo zunanja zbirka.

Nadaljujte z branjem

Muzej pelješke tradicije

Muzej pelješke tradicije (nekateri hrvaški mediji ga imenujejo tudi »Muzej pelješke težačke tradicije«) bi lahko v nekoliko svobodnejšem slovenskem prevodu imenovali »muzej kmečke, dninarske tradicije, izročila Pelješca«.

Nadaljujte z branjem

Mesečev plato nad Baško na otoku Krku

Tokrat se bomo sprehodili do Meseca in nazaj. Nad Baško, na otoku Krku, le 380 metrov nad morjem se namreč razkriva surov, kamnit, planotast svet, ki je (baje) dejansko podoben luninemu površju in je zato ustrezno poimenovan Mesečev plato (včasih tudi Planina Mjesec). Do Mesečevega platoja (hrvaško Plato Mjeseca) vodi dokaj široka, izredno urejena planinsko-sprehajalna pot, ki jo – ob pohodnikih – radi prevozijo tudi (gorski) kolesarji.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.