Compare Listings

Super sprehod za vse generacije

Mesečev plato nad Baško na otoku Krku

Tokrat se bomo sprehodili do Meseca in nazaj. Nad Baško, na otoku Krku, le 380 metrov nad morjem se namreč razkriva surov, kamnit, planotast svet, ki je (baje) dejansko podoben luninemu površju in je zato ustrezno poimenovan Mesečev plato (včasih tudi Planina Mjesec). Do Mesečevega platoja (hrvaško Plato Mjeseca) vodi dokaj široka, izredno urejena planinsko-sprehajalna pot, ki jo – ob pohodnikih – radi prevozijo tudi (gorski) kolesarji.

Mesečev plato nad Baško na otoku Krku

Mesečev plato je super! Pot do Mesečevega platoja smo spomladanskega aprila 2022 prehodili tudi sami. Sprehod do Mesečevega platoja nas je pritegnil predvsem zaradi naslednjih stvari: pot do Planine Mjesec je dokaj, lahko bi rekli celo zelo, kratka (okrog 4 km iz Baške), dobro uro hoda ob ležerni, »fotografski«, hoji, pot je izredno lepa in enostavna (se je strinjala tudi naša radovedna psica – kraljica Frida), na koncu koncev pa nudi kar nekaj prekrasnih razgledov na samo Baško (in njeno slavno Velo plažo).

Uvodoma povejmo še, da smo na spletu o baški pohodniški poti, ki nosi uradni naziv „Šetnica do Mjeseca i natrag“ (Sprehajališče do Meseca in nazaj), našli številne pohvale, ki pa so – tudi po našem mnenju – popolnoma upravičene. Pot do Mesečevega platoja smo si za kakšen slab kilometer še skrajšali (torej nas je čakala le 3 km pot), saj smo se na sprehajalno pot do Meseca podali od pokopališča oziroma cerkve sv. Ivana (naredite kratek obhod, ne bo vam žal). Tam je, vsaj izven sezone, dovolj veliko (in skorajda prazno) parkirišče, kjer lahko brez skrbi pustite svoj avto.

Od cerkve sv. Ivana, od koder je lep razgled na sončno Baško, nam smerokaz razkrije naslednje podatke: Mesečev plato (380 metrov nadmorske višine) – 3 km, vrh Hlam (461 m) – 4,5 km, na Novih i starih mrgari 5 km, te »lokva« (oz. mlaka) Diviška (450 m) 6,5 km. Že uvodoma vidimo, da je pot do Mesečevega platoja enostavna, dokaj položna, primerna za prav vse generacije, prehodi jo lahko prav vsak, ki si želi lažjega, lahnega sprehoda.

Tudi, če se boste „Šetnice do Mjeseca i nazad“ lotili sredi vročega poletja, naj vas ne skrbi. Pot zelo zlagoma teče skozi čudovit borov gozd, ki zagotovo daje dovolj sence, da »vas sonce tudi v največji vročini ne bo skurilo«. Seveda pa, kar velja za vsako športno aktivnost, pamet v roke: v vročih poletnih mesecih se na baško Luno raje odpravite zjutraj (ko je še nekoliko sveže, ne prevroče) in s seboj vzemite dovolj vode.

Pot do Mesečevega platoja je zares odlično označena (pa tudi »gosposko široka« in zlahka prehodna v vsakem športnem obuvalu), počasi vijuga skozi borov gozd z nekaj ostrimi ovinki – na teh mestih so table z napisom “korner”. Na več mestih na poti so postavljene klopi za počitek, le tu in tam pa se nam iz sprehajališča odpira predvsem prekrasen pogled na samo Baško in otok Prvić, ki tvorita »morski prehod Senjska vrata«.

Skorajda zagotovo boste na poti (spomnimo, v eno smer traja le slabo uro) v gozdičku videli ovce, domačini pa so nas opozorili, da naj pogled včasih uperimo tudi v modro nebo, saj ga redno preletavajo znameniti beloglavi jastrebi, ki vztrajno iščejo mrhovino. Še preden bomo proti koncu poti do Mesečevega platoja prispeli do razcepa Stražica oz. Stražice, bomo skorajda zagotovo srečali tudi kakšne kolesarje, ki bodo drveli v dolino.

Iz ugledne poti do Mesečevega platoja lahko naredimo »kratek izvoz« in se po kozji poti odpravimo do le nekaj minut oddaljenega razgledišča, razglednega vrha Stražice, ki nam s 372 metrov nadmorske višine postreže s čudovitimi pogledi na morje, pa tudi tja v smeri proti Senju – mestu junaške preteklosti. Od Stražic, pa do zavetišča (lesene kolibe), kjer že vidimo naš končni cilj,  Mesečev plato, nas deli le še nekaj kratkih minut ležernega hoda.

Na cenjenem spletnem portalu hribi.net smo naleteli na nekaj stavkov, opozoril, ki bi vas utegnili zanimati: »V območju zavetišča, ki se sicer nahaja ob robu gozda imajo svoj življenjski prostor tudi nekatere vrste živali, katerih pik oz. ugriz je lahko za človeka nevaren.

Na območju planote oz. na celotnem hribovitem svetu Krka lahko naletimo na črno vdovo, Latrodectus tredecimguttatus, (črna vdova je strupen pajek, za človeka nevarna je le samica), ki jo prepoznamo po črni barvi ter trinajstimi rdečimi (včasih tudi rumenini ali oranžnimi) pikami) in modrasa, Vipera ammodytes, (modras je strupena kača, katero prepoznamo po majhnem rožičku na nosu)«.

Takoj, ko pri zavetišču prečimo kamnito ogrado (vrata na vseh podobnih prehodih skrbno zapirajmo za seboj, da živina ne uteče!), pa se bomo znašli na našem današnjem cilju, na Mesečevem platoju. Že kratek in radoveden pogled po tej kamniti pokrajini nam bo razkril, da je ta planotast, krut in kamnit svet res podoben luninemu površju. Planoto, ki so jo povzročile erozije, naravne sile, predvsem dež, močna burja in človek, ki je iskal možnost svojega preživetja v tem skromnem okolju, so turisti poimenovali »Lunino površje« ali »Planina Mjeseca«, nas poduči hrvaški splet.

Kakor smo že omenili, se lahko iz Mesečevega odpravimo še na kakšen drug, bližnji vrh: Stražice, Diviška, Hlam in Zakam. Tudi turistična skupnost Baška je podala nekaj svojih predlogov: »Potem, ko ste se po t.i. Šetnici do Mjeseca i natrag povzpeli do Mesečevega platoja, se lahko odpravite do cerkve sv. Lucija v Jurandvoru, ter si ogledate znamenito kamnito Baško ploščo (hrvaško »bašćanska ploča«), ki je eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice«.

TZ Baška nadaljuje v stilu: »Če pa bi želeli cel dan posvetiti pohodništvu, se lahko odpravite v ornitološki rezervat Kuntrep, ki se razprostira se vzdolž obale, od rta Glavina do zaliva Mala luka, z obalnim pasom, ki je širok 1 in dolg 10 kilometrov. Na območju rezervata se nahaja okrog 35 gnezd beloglavih orlov, tu pa prebivajo tudi druge ogrožene vrste ptic v Evropi, kot so kačar (Circaetus gallicus), sivi sokol (Falco peregrinus) in številne druge. Do rezervata lahko pridete samo peš ali z ladjo.

V zgodnjih jutranjih urah poletnih mesecev priporočamo tudi sprehod do Vele ali Male luke, kjer vas čakajo čudoviti jadranski zalivi, kjer lahko uživate do poznega popoldneva in počakate, da sonce zaide, da se vrne na izhodišče. Izbira zalivov in sprehajališč v okolici Baške je res velika. Ne glede na to, katero sprehajališče boste izbrali, vam zagotavljamo, da boste našli trenutek in razgled, ki vas bo vsekakor nagradil za vaš trud, telesni napor«.

Vsekakor moramo, ko ste že na lokaciji Mesečev plato, opozoriti na bližnjo lokev Diviška (betonirano napajališče za ovce, ki je razdeljeno na tri dele, da se ovce različnih lastnikov ne pomešajo med seboj).

Sicer pa lahko na zanimivem in obsežnem spletnem portalu planinarjenje.hr preberemo: »Otok Krk je zelo zanimiva pohodniška destinacija tudi zaradi svoje posebnosti suhomontažne gradnje starodavnih gradbenih tehnik – zlaganja kamnov brez veziva – »gromače«, suhozidi, pokrite cisterne (posebno zgrajeni vodnjaki), naravne mlake, t.i. »mošuni« (tradicionalno suhozidno zavetje za živino, večinoma za ovce, ki je pokrito z rastlinjem) in sloviti »mrgari«.

Mrgare je sicer turistična skupnost Baške uvrstila med 10 svojih največjih (turističnih) atrakcij. Mrgari so suhozidne, večprostorske kamnite obore v prekrasnih (okroglih) oblikah cvetov (rož), ki se večinoma uporabljajo za razvrščanje, štetje, striženje in molžo ovac. Mrgari so pomemben primer stare ljudske arhitekture in jih je ob južnem delu otoka Krka (in sosednjega nenaseljenega Prvića) mogoče najti le še na dveh drugih lokacijah v Evropi, v Walesu (Združeno kraljestvo) in na Islandiji. Baje je na Krku okrog 10 mrgara, največji pa lahko sprejmejo tudi do 1.500 (!) ovac.

Tako pa smo pri koncu našega sprehoda do Lune (in nazaj). Še pred zadnjo postavljeno piko v tem članku pa lahko nekoliko reklamno zapišemo, da celoten otok Krk ponuja številne (športne) aktivnosti v naravi.

Tudi Turistična skupnost otoka Krka, popolnoma upravičeno, hvali svoje popotniške možnosti. Tako približno so zapisali na spletni strani krk.hr: Pohodniške poti lahko razdelimo na »lungomare poti«, ki so namenjene najširšemu krogu sprehajalcev, te sledijo sami obali otoka, tečejo skozi številne morske zalive ter na lahke in težje pohodniške poti.

Lahke pohodniške poti so prav tako namenjene širšemu krogu sprehajalcev, večinoma pa sekajo čudovito notranjost otoka Krka. Težje pohodniške poti pa so namenjene izključno aktivnim sprehajalcem in planincem. Privlačnost tovrstnih poti na otoku Krku je v nedotaknjeni naravi in ​​številnih fantastičnih razgledih.

Na otoku Krku je od leta 2010, ko je bil realiziran ambiciozen projekt »Pohodniške poti otoka Krka«,  urejenih in označenih kar 300 kilometrov sprehajalnih, pohodnih in kolesarskih poti, ki so – predvsem spomladi in jeseni – postale prava turistična atrakcija, vsekakor pa velja tudi, da nam bodo prav te poti pomagale, da otok Krk spoznamo v povsem novi luči (torej ne samo z ležalnika na kakšni prekrasni plaži, ki pa jih resnici na ljubo, tudi ne manjka). 🙂

Ps. Fotografije: TZ Baška (predvsem fotograf Luka Tabako) in www.pag.si.

Sorodni članki

Hrvaški pomorski muzej Split

Hrvaški pomorski muzej Split (hrvaško: Hrvatski pomorski muzej Split) je specializirana znanstvena ustanova, ki raziskuje, zbira, ohranja, varuje in obnavlja ter predstavlja pomorsko dediščino. Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje pa jo zunanja zbirka.

Nadaljujte z branjem

Muzej pelješke tradicije

Muzej pelješke tradicije (nekateri hrvaški mediji ga imenujejo tudi »Muzej pelješke težačke tradicije«) bi lahko v nekoliko svobodnejšem slovenskem prevodu imenovali »muzej kmečke, dninarske tradicije, izročila Pelješca«.

Nadaljujte z branjem

Most na Krk

Most na Krk oziroma Krški most, po hrvaško »Krčki most«, v času SFR Jugoslavije se je imenoval Titov most, je dvopasovni cestni most, ki povezuje otok Krk s hrvaško obalo pri Kraljevici (med zalivoma Črišnjevo in Scott). Dolžina mostu z vsemi dostopi znaša 1430 metrov, višina mostu na Krk je 67 metra.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.