Compare Listings

Nekoč je bilo rimsko mestece

Fulfinum Mirine na otoku Krku

Rimljani so zelo modro izbirali prostore, na katerih so gradili svoja mesta. Na otoku Krku so na strateško pomembnem položaju zgradili edino mesto na tem otoku, Fulfinum. Sedaj so ostale le ruševine, ki se „po domače“ imenujejo Mirine.

Fulfinum Mirine na otoku Krku

Tu je bilo vse, kar mesto potrebuje: forum s kapitolom, baziliko in krčmami, pristaniške zgradbe in trgovski del ob morju, terme, vodovod, pokopališče,… Pred nekaj leti so na mestu nekdanjih term našli  slonokoščen glavnik iz 5. stoletja, imenovan Mirinski glavnik.

Kot se pogosto dogaja, obiščemo tisto, kar imamo prav pred nosom, čisto nazadnje.  Čeprav sem bila tu že nekajkrat, sem še nikoli nisem prišla sama in nikdar še ni bil tako krasen dan kot danes.

Če bi se pa primerilo, da bi se med mojim obiskom odvijali hkrati še Antični dnevi in da bi bila bazilika odprta, da bi lahko pokukala vanjo, bi pa bil to popoln zadetek.

Kraj tukaj se imenuje Fulfinum Mirine, s polnim imenom Arheološki park Mirine – Fulfinum.

Imam dobro novico za vse tiste lenobe, ki obožujejo le tiste znamenitosti, pri katerih se da priti čisto do njih. Parkirate lahko namreč tik pred vhodom.

Za vse ostale pa imam še boljšo novico.

Do tega prekrasnega mesta vas lahko privedejo vaše nožice ali vaš dvonogi ljubimec (pri tem mislim na kolo). Če krenete na pot iz Omišlja, se lahko sprehodite, pa tudi nahodite. Sprehod traja približno 2,2 km po poti Via Origanum, oziroma Magistrali Origana, za pohod pa izberite 11,9 km dolgo pot Orhideja.

Če vam je do gastronomsko – pohodne dogodivščine, vam predlagam, da avto parkirate v zalivu Voz in od tam krenete po Magistrali Origana do Fulfinum Mirine in nazaj. Ta avantura vas bo stala približno 12,5 kilometrov v eno smer.

Imate pa avto le 8 km stran od zaliva Črišnjevo, pod mostom, kjer zagotovo ne boste zamudili prilike, da se nagradite z izvrstnim kosilom pri znanem Prdeli, oziroma pri Žarku Žeželiću, keterga vzdevek je to. In verjemite, da je vredno truda.

Da se vrnem v Mirine. Pred desetimi dnevi so se vse zvezde ugodno poravnale in na poti proti mestu Krku končno stojim, sama samcata, v Fulfinum Mirine. Pot je izvrstno označena, tako da ne morete zgrešiti.

Parkiram v senci zraven avta z zagrebškimi registracijami, nek prodajni predstavnik, ki se je gotovo ustavil tu na kosilu.

Glede na to, da nisem načrtovala ogleda, moji sandali niso bili ravno navdušeni, ko so dojeli, kam sem krenila. K sreči imate dve možnosti. Ena je, da hodite ves čas po travi in makadamu, druga pa, da del vseeno prehodite po betoniranem delu.

Izbrala sem to drugo možnost. Prizor je resnično impresiven. Z desne strani morje, pogled na Reko, Opatijo in ostala primorska mesteca, z leve pa ostanki zgodnjekrščanskega kompleksa Mirine, povsem na obrobju nekdanjega mesta.

Mirine je sicer v dialektu poimenovanje za ruševine, Fulfinum je staro rimsko mesto in prav zato se celoten kompleks imenuje Fulfinum Mirine. Zaliv, v katerem sem, se imenuje zaliv Sepen, vse skupaj pa se nahaja na polotoku Ert.

Rimljani so zelo modro izbirali prostore, na katerih so gradili svoja mesta. Ko so prišli na Krk, so tu našli dve ilirski plemeni – Liburne in Kurikte. Konec 1. stoletja so jim podelili Flavijci privilegirani status, Fulfinum pa je bilo edino mesto, ki so ga Rimljani na Krku zgradili. In to na strateško pomembnem položaju ter na zahtevo staroselcev, ki so živeli v predzgodovinski utrdbi na hribu ter se spustili do morja iz gospodarskih razlogov.

Po kakšnih 50 metrih boste prispeli do lesenega mostička, zgrajenega na mestu nekdanjih rimskih term. Si lahko predstavljate terme, zgrajene tako blizu morja? Ali ste vedeli, da so prav pri tem mostu našli slonokoščen glavnik iz 5. stoletja, imenovan Mirinski glavnik? In da je na svetu le nekaj podobnih predmetov? Našli so ga leta 2017, na obeh straneh pa je okrašen z reliefnimi prikazi Kristusovih čudežev.

Pogled z leve strani na ostanke nekdanjega mesta in baziliko je resnično veličasten. Trudila sem se, da ne bi pogledala na desno, kjer vidimo vse kaj drugega, saj je tam objekt nekdanje DINA Petrokemije, kar pa je bilo praktično nemogoče, glede na glasbo, ki se je veselo razlegala z manjšega rušilca.

In tako sem tukaj, v bližini rimskega mesta, za katerega se zanesljivo ve, da se je življenje v njem odvijalo še v srednjem veku. V mestu je bilo vse potrebno za nemoteno življenje – forum s kapitolom, baziliko in krčmami, pristaniške zgradbe in trgovski del ob morju, terme, vodovod, pokopališče …

Da se je mesto imenovalo Municipium Flavium Fulfinum vemo, ker nam je eden od rimskih cesarjev – Domicijan – zapustil napis, v katerem omenja dela na mestnem vodovodu. Še danes pa nam je uganka, zakaj in kako je bilo mesto uničeno, upajmo pa, da se bodo arheologi potrudili, da izkopljejo in raziščejo še ostanke, ki so zakopani pod suhozidi in v plitvini zaliva Sepen. Alfa in omega arheološkega raziskovanja Fulfinum Mirine je Morana Čaušević-Bully, po rodu Omišljanka, sedaj pa docentka na vseučilišču Bourgogne v Franciji.

Čeprav bi se lahko tukaj ure in ure sprehajali ter raziskovali, sem sama prišla predvsem zaradi tega najbolj ohranjenega dela kompleksa – nekropole in bazilike. Ker se mi zdita impresivni. In prekrasno zliti z okolico.

To je obrobje mesta. Center je bil bolj proti kompleksu Dina Petrokemije. Če bi bila primerneje obuta, bi šla raziskat tudi Forum. Forum je bil za Rimljane središče življenja. Ter političnega in ekonomskega in družbenega in verskega. S templjem.

V nekem arheološkem poročilu sem prebrala, da je bil tempelj preprost, s samo 4 stebri v pročelju (malo me spominja na Avgustov tempelj v Pulju, čeprav ima tisti 6 stebrov v pročelju) in da je bil verjetno posvečen Minervi, Jupitru in Junoni, triadi rimskih božanstev.

Za tiste, ki morda ne veste, Minerva je bila rimska boginja modrosti in vojne, zaščitnica umetnosti in obrti ter mesta Rima. Če boste kdaj obiskali Louvre v Parizu, boste tam videli tudi njen kip. Jupiter je bil vrhovno božanstvo, za Rimljane je bil to, kar je bil za Grke Zevs. To je bog svetlobe, pošilja grom in strelo (zdaj vem, h komu se bom obrnila, da me reši, ko bo spet grmelo, jaz pa bom skrita v omari!), zaščitnik pravičnosti, resnice, poroke in morale ter še mnogo drugega. Junona pa je Jupitrova boljša polovica. Po rimskem verovanju je Junona dobri duh – zaščitnica vsake ženske. Ampak, ali ste vedeli tudi, da so po njenem vzdevku Moneta dobili ime kovanci?

Sedaj, ko sem vam lepo razložila, kdo je komu kaj in kdo koga ščiti pred čim, se bom vrnila v Mirine. Tu stojim v senci široke krošnje, ki se je kot čuvaj nagnila nad informativno tablo, ki vam bo razkrila le nekaj osnovnih informacij o tej večni ljubezni Rimljanov (nato pa tudi Italijanov) do otoka Krka že od prvega stoletja. In uživam v miru in dobrih vibracijah, ki jih širi ta kraj.

Predlagam, da najprej pokukate skozi eno od fenomenalnih obokanih odprtin. Jaz namreč sem. Nekako se mi zdi, da je to priljubljeno mesto za fotografiranje za vse tiste, ki želijo s seboj odnesti kanček preteklosti in romantike.

Odločim se skočiti skozi to odprtino, ki je, mimogrede povedano, del zidov okrog bazilike. Ni visoko, ne skrbite. In v trenutku je okrog mene kamen in prostranstvo. Razgledujem se naokrog in si zamišljam, kakšno je moralo biti to mesto, če je bilo to njegovo obrobje. Mislim si, da bom takoj, ko pridem domov, poiskala kakšno sled. In sem jo.

Dan je popoln za fotografiranje. Tako kot ta kraj. Verjamem, da so ga že odkrili tudi poročni fotografi. Kajti to je kraj z dušo in zgodbo.

Za tistimi vrati, ki so bližje odprtini z apsido, je predprostor nekdanje bazilike. Tam so našli sarkofag, vkopan v živo skalo. Zraven njega pa je grob dveh pomembnih pokojnikov. Arheologi pravijo, da sodi v 7. ali 8. stoletje. Več o tem, ko bom uspela priti noter.

Sedaj pa se z menoj sprehodite še okrog kompleksa…in vrnimo se v 5. stoletje, ko so zgradili baziliko….Seveda vem, da od tam ne vidite, je pa to enoladijska cerkev. V obliki latinskega križa. Predvidevajo, da je bila posvečena svetemu Nikoli. Vidimo, da je ohranjena vse do ostrešja. Nekateri viri trdijo, da je največji ohranjeni sakralni objekt takega tipa na Mediteranu. Kar verjemimo jim. Ali pa se sami podajmo v raziskovanje.

Vsako poletje, ko v juliju potekajo Antični dnevi na Fulfinumu, to mesto oživi. Glede na to, da vam kaj dosti iz prve roke ne morem povedati o tem, saj tu še nisem bila, vam predlagam, da kliknete na to povezavo in si ogledate video na tej povezavi.

Čas je, da se počasi vrnem do avta. S tega prekrasnega mesta, pa se, upam, javim čimprej. Da vam povem vse o Antičnih dnevih in o skrivnostih, ki jih skrivajo tista bela vrata.

Ps. Za tekst in fotografije se zahvaljujemo Ivani Karanikić iz Prolingua Travel.

Sorodni članki

Kaštel Morosini Grimani

S pomočjo evropskega projekta Kulterra so obnovili impozanten kaštel Morosini-Grimani v Savičenti. Nekdaj je bila to pomembna obrambna utrdba na meji med Benečani in Avstrijo. V srednjem veku so na njegovem dvorišču sežigali čarovnice, v bližini prirejali viteške igre, danes pa je v kaštelu tudi zbirka starega orožja, v njem se lahko celo poročite.

Nadaljujte z branjem

Slap Sopot pri istrski vasici Floričići

Zakaj že v naslovu izpostavljamo, kje se nahaja slap Sopot? Ker slapov z istim imenom, torej »Sopot«, obstaja »kar nekaj«, samo v hrvaški Istri sta dva. Naša tokratna novinarska tarča bo velik slap Sopot v Floričićih pri Pićanu.

Nadaljujte z branjem

Turnina, varuhinja Rovinja in okolice

Na enem od hribčkov nad Rovinjem, med rodovitnimi polji, stoji edinstven fortifikacijski objekt, kakršnega v Istri več ne najdemo. Dominira nad širšim področjem Rovinja ter nadzira kopenske dostope v mesto, pa tudi plovne poti od Limskega kanala pa vse do Brionskega otočja in ponuja fantastičen pogled na morje, Rovinj in celotno okolico.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.