Krk, veličastno otoško mestece

Vsekakor je pred nami več kot dovolj razlogov, da si pogledamo mesto Krk nekoliko pobliže. Zgodba o mestu Krku sega daleč v prazgodovino, njegove prve strani so napisali skorajda popolnoma neznani, neraziskani »Kirijati«, za njimi Japodi (eno izmed ilirskih plemen), kasneje Liburni, nato mogočni Rimljani, slavni hrvaški Frankopani, globok pečat pa so v mestu pustili tudi pretkani Benečani.

Mediteransko mesto Krk na istoimenskem zlatem otoku svoje obiskovalce očara predvsem s svojo tisočletno zgodovino in arhitekturno ter kulturno zapuščino. Celo najstarejši kamniti krški zapis »splendidissima« iz četrtega stoletja našega štetja že odkriva (tedanjo) lepoto mesta, saj ga imenuje za »sijajnega, prečudovitega oz. veličastnega« (v hrvaškem jeziku »presjajni grad Krčana« oziroma v latinskem originalu »Splendidissima Civitas Curictarum«). Še preden se lotimo glavnih turističnih znamenitosti, pa najprej nekaj »klasičnih podatkov« o samem mestu.

Mesto Krk leži na jugozahodnem delu otoka, dokaj blizu otoka Cresa (okrog 5km?!). Do Omišalja in krškega mosta, ki nam omogoča enostaven, »brez-trajekten«, dostop na otok, je mesto Krk oddaljeno okrog 25 kilometrov.

Do zmeraj bolj turistično zanimivega Bakra je iz mesta Krka približno 40 minut vožnje (40 km), do pristaniške Reke, ki je dominantna v tem koncu Hrvaške, pa je le še nekaj minut vožnje več.

Google maps nam ob »vrnitvi na otok« pove, da razdalja med Krkom in »vzhodno ležečim« Vrbnikom znaša le 14 kilometrov, do Baške na samem južnem koncu otoka pa je okrog 20 kilometrov ceste. Predvsem slovenskim bralcem bosta mogoče zanima tudi naslednja podatka: do Ljubljane je iz mesta Krk 160 kilometrov (2 uri in pol vožnje), do Maribora pa moramo po cesti, mimo Karlovca in Zagreba, prevaliti 280 kilometrov (nekaj manj kot 3 ure in pol vožnje).

Centralni, starejši del mesta Krk je zgrajen na ozkem prostoru med dvema zalivčkoma Krškega zaliva. Novejši del mesta se širi jugovzhodno in jugozahodno od starega mestnega jedra. Morskim popotnikom Krk ponuja dobro zaščiteno pristanišče. Mesto Krk je, upravno-administrativno gledano, tudi center istoimenske občine.

V sestavu občine Krk je 15 naselij: Bajčići, Brusići, Brzac, Kornić, Krk, Lakmartin, Linardići, Milohnići, Muraj, Nenadići, Pinezići, Poljica, Skrbčići, Vrh in Žgaljići. V celotni občini živi nekaj čez 6.000, v samem mestu Krku pa nekaj čez 3 in pol tisoč prebivalcev, ki se večinoma, neposredno ali posredno, preživljajo predvsem v turistični gospodarski panogi. Seveda pa se Krčani ukvarjajo tudi s poljedelstvom, vinogradništvom, sadjarstvom, ribištvom, obrtništvom.

Sedaj pa se počasi lotimo bistva tega članka in se posvetimo najpomembnejšim turističnim zanimivostim Krka. Mesto Krk ima, vsaj tako menijo hrvaški mediji, takoj za Dubrovnikom in Stonom, najbolj ohranjeno obzidje na Hrvaškem. To je lepo vidno predvsem z morske strani (na morskih čereh, nasproti katedrale, so že v dvanajstem stoletju zgradili tudi škofijski dvorec). Kamnito obzidje je nastajalo od prvega pa vse do petnajstega stoletja, znotraj obzidja pa so še danes ohranjene nekatere druge obrambne strukture mesta (npr. trdnjava, stolpa družine Frankopan, mestna vrata).

Najpomembnejši zgodovinsko-arhitekturni spomenik v mestu skorajda nedvoumno predstavlja krška katedrala (katedrala Uznesenja Blažene Djevice Marije oz. po slovensko stolnica Marijinega vnebovzetja). Pogled na 40 metrov dolgo katedralo in stari del Krka ob njej je osnovni motiv turističnih razglednic. Krška katedrala je postavljena na nekoliko zvišanem terenu, od tam pa »zlahka« dominira nad celotnim zalivom.

Na katedralo je naslonjena cerkev svetega Kvirina (zaščitniku mesta) in svete Margarete (v dveh nadstropjih, kar je izredno velika redkost, tudi v evropskem merilu?!). Dvojna cerkev sv. Kvirine in sv. Margarete, razen s svojima dvema nadstropjema, nas zlahka očara tudi z impresivnima lokoma svoda – edinstvenim primerom klesarske fantazije. Čudovit pogled na celotni kompleks katedrale pa dopolnjuje še prekrasen zvonik s čudovito baročno kupolo in angelom na vrhu (ta je od leta 1973 plastičen).

Krška katedrala stoji na temeljih antičnih term (prvo stoletje, terme so eden od glavnih pokazateljev rimske urbanizacije; omenimo še rimski glavni ulici Cardo in Decumanus Maximus, ki sta stoletja dolgo zaznamovali urbanistični načrt mesta Krk) in zgodnjekrščanske bazilike iz šestega stoletja.

Cerkev so večkrat obnavljali, prenavljali, osnove »današnje« dvoladijske katedrale so nastale v začetku 12. stoletja, zvonik pa so gradili med 16-im in 18-im stoletjem. Zato naj nas ne čudi, če arhitektura katedrale uspešno združuje različne umetniške sloge – od romanskega in gotskega do renesančnega in baročnega. Od umetnin v notranjosti omenjamo: »Poliptih svete Lucije« (delo Paola Veneziana), kip svetega Kvirina (iz neznane benečanske delavnice), slika Bitka pri Lepantu (Andre Vicentin), štiri »pobožne slike« umetnika Cristofora Tasce (leto 1730), tri slike Nicole Grassija (1815) in orgle iz leta 1815.

Ugotovili smo že, da mesto Krk obiskovalce očara predvsem s svojo izbrano srednjeveško dediščino. Med beneško dominacijo v celotni regiji so še posebej izstopali krški knezi Frankopani, ki jim je s spretnim političnim spogledovanjem z Benetkami, uspelo na Krku vladati kar nekaj stoletij. Njihov kastel (kaštel, gradič) v mestu Krku, na trgu Kamplin (tu je bil rimski »campus«), se je odlično ohranil vse do današnjih dni.

Danes je to pravokotna konstrukcija, ki je dolga 27 metrov in široka 17 metrov, višina stene pa lahko znaša tudi 9 metrov. Tam sta na ogled tudi kvadratni stolp (nekdanja sodna dvorana, sedaj je tam na ogled družinsko deblo Frankopanov) in okrogli ali beneški stolp (na ogled razstava o razvoju mesta).

V različnih časovnih gradbenih zamahih je kaštel nastajal predvsem med 12-im in 15-stoletjem, v »burnih, nemirnih in predvsem krvavih vojnih časih« je bil kastel osrednja in pa tudi zadnja točka obrambe mesta Krk.

Danes, v zlatih turističnih časih, se znotraj ohranjenih zidov kaštela, torej v izredno idiličnem ambientu, odvijajo številne kulturne prireditve.

V samem Krku (ter njegovi bližnji okolici) najdemo številne cerkvice (ali pa njihove kamnite ostanke) in kapelice. Zanimivo je, da je bilo na relativno majhnem prostoru starega mesta Krka v preteklih stoletjih zgrajenih kar šest samostanov, štirje so pripadali menihom, dva pa nunam.

Sedaj sta, ob severnih mestnih vratih in na Trgu glagoljašev, delujoča samo še dva in sicer frančiškanski samostan in samostan benediktink. Zunaj starega mestnega jedra danes deluje novi karmeličanski samostan.

Med ostalo kulturnozgodovinsko dediščino, ki dokaj zlahka pritegne turistovo pozornost pa naštevamo še: talni rimski mozaik, ki prikazuje Tritona, boga morja, iz 1. stoletja (Ribarska ulica); rimske kamnite plošče; deli Venerinega hrama (to je nekdanji »dom« boginje ljubezni, plodnosti in lepote, ki je v neposredni bližini Malih vrat); krški napis iz 11. Stoletja; glagoljaška dediščina in staroslovanska tiskarna; Algarottijeva zbirka glasbil z Dunaja z violo Simon iz leta 1563;  vodnjak na glavnem trgu (Vela placa);  stara mestna hiša v centru mesta (ter na zgradbi zelo zanimiva in unikatna ura s 24-urno številčnico), krški liburnijski »cipusi«, rimski nagrobnik na obzidju, lapidarij Volsonis, pa številne hiše s svojo značilno patino (Celebrini, Mitis, Cetinić, Nave) …

Nekoč je bilo ribištvo zelo pomembno, danes pa so v pristanišču domujejo predvsem  turistične ladje in barčice, ki vozijo predvsem na naslednje enodnevne izlete: otok Prvić (slovi kot kot edinstven botanični in zoološki rezervat), Goli otok (znan po, sedaj zapuščenem, komunističnem gulagu), otok Rab (otok sreče, ki slovi s svojo edinstveno turistično ponudbo), otok Cres (ki, baje, ne pozna stresa), otoček Košljun (s samostanom in frančiškanskimi menihi, v sosednjem zalivu, nasproti Punata) …

Na krški »rivi« je ob številnih stojnicah glavno neuradno zbirališče, mogoče tudi največja gneča v turistični sezoni.

Po stoletja starih uličicah Krka se odpravite, ko postanete lačni, žejni (tortica »krčka kneginja«) ali pa mogoče iščete kakšen lep avtohton spominek. Zagotovo vas pa bo vaša radovednost pripeljala do kakšnega skritega dvorišča, ki vas bo osupnilo ali pa mogoče do celo dveh akvarijev (tropski in akvarij-terarij), ki se skrivata v starem jedru Krka. Tudi kakšna galerija (mini muzej) so zagotovo vredni naše pozornosti.

Zgodovina, kultura in na trenutke turistično nadpovprečna »klasična turistična ponudba« (karting, številne prireditve: »Lovrečov sajam, Volim jesen u Krku, Proljeće na kotačima«) glavnega mesta na otoku Krku, bodo, tako vsaj verjamemo na našem spletnem turističnem portalu www.pag.si, zagotovo očarale marsikaterega turističnega obiskovalca. In to v takšni meri, da se bo v mesto Krk (in na otok Krk) rade volje še vračal.

Ps. za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti mesta Krk.