Svetvinčenat očara s kaštelom Morosini-Grimani

Svetvinčenat (italijansko Sanvincenti) leži v osrednjem delu južnega dela Istre. Koliko kilometrov je Svetvinčenat oddaljen od nekaterih drugih istrskih krajev? Naštejemo (km v oklepaju): zahodno sta Bale (12) in Rovinj (24), južneje je Pulj (27), na vzhodu sta npr. Labin in Rabac (28 in 33), na severu sta Žminj (7) in »glavno istrsko mesto« Pazin (20). Iz slovenskega glavnega mesta, Ljubljane, pa je do Svetvinčenata okrog 180 kilometrov oziroma približno dobri dve uri vožnje z avtom.

Svetvinčenat, Savičenta in San Vincenti so trije nazivi istega kraja, ki ima za izhodišče ime zavetnika, španskega mučenika sv. Vincencija.

Tega diakona, najslavnejšega španskega mučenca, so leta 304 strahotno mučili in usmrtili. Po svetem Vincenciju je imenovana tudi ena od petih cerkva v kraju Svetvinčenat (okoli nje se je v stoletjih razvoja širilo naselje).

Spletni viri dokazujejo, da Svetvinčenat leži na kamniti, visoki planoti (311 metrov nadmorske višine). Svetvinčenat je, seveda, del istrske županije, je pa Svetvinčenat tudi občina, ki jo sestavljajo naslednja naselja: Bibići, Bokordići, Boškari, Bričanci, Butkovići, Cukrići, Čabrunići, Foli, Juršići, Krančići, Pajkovići, Peresiji, Pusti, Rapanji, Režanci, Salmabati, Smoljanci in Svetvinčenat.

V celotni občini živi okrog 2.200 prebivalcev (tako vsaj pravi statistični popis prebivalstva iz leta 2001), v samem Svetvinčenatu pa domuje manj kot 300 ljudi.

Svetvinčenat je obkrožen z gozdovi, pašniki in vinogradi. Od česa živi lokalno prebivalstvo? Hrvaška enciklopedija navaja takole: »Gojenje oljk, trte, zelenjave; živinoreja (ovce, koze); Svetvinčenanci izdelujejo tudi lepe istrske spominke, nekoč pa so pridno delali v ladjedelnici v Pulju (sedaj je zaradi slabega poslovanja zaprta!). Dopolnjujemo z vtisom naših novinarjev iz www.pag.si, ki so ga dobili ob obisku Svetvinčenata leta 2019: se pa ljudje v Svetvinčenatu zmeraj bolj obračajo k turizmu, saj k njim prihajajo predvsem številni izletniki (nočitev oziroma nočitvenih zmogljivosti vsaj leta 2019 še ni bilo kaj dosti na razpolago).

V lokalni turistični organizaciji se trudijo za vsakega turista, veselijo se vsakega obiska. Zato organizirajo tudi številne turistične dogodke, ki iz leta v leto pritegnejo zmeraj več radovednih popotnikov. Vsako leta aprila se v Svetvinčenatu poklonijo cvetlicam in zato organizirajo »Fešto od rožic«.

Že junija se odvije tekmovanje v pljočkanju (podobno je »bočanju«), različne gostujoče ekipe iz Evrope pa predstavijo še nekatere druge stare, »tradicijske« športe. Zelo dobro je sprejet poletni mednarodni festival plesa in neverbalnega gledališča. Na posebnih prireditvah najdejo svoje mesto še najboljši lokalni siri, izbira se »naj koza«, zelo veselo pa je tudi na razstavi z naslovom »Smotra istarskog tovora«, kjer v glavni vlogi nastopajo osli. Septembra potekajo predstavitve starih obrti (Mrkat istrijanskega dela) in predstavitve novih vin (Fešta od mladega vina).

Seveda pa turistični delavci največ pozornosti namenijo osrednji prireditvi v Svetvinčenatu, to je velikemu srednjeveškemu festivalu. Ta dogodek se v Svetvinčenatu odvije v nekaj dnevih, ponavadi v začetku avgusta, nekaj sto »srednjeveških mask« (vitezi, plemiči, princeske, rokodelci, kovači itd.) pritegne vsaj nekaj tisoč radovednih obiskovalcev.

V kostumih, v mimohodu, se »igralci« sprehajajo po centru mesta in zabavajo iz vseh vetrov zbrane tlačane (in turiste). Ogledamo si lahko izdelavo orožja, se preizkusimo v metanju nožev ali lokostrelstvu, se čudimo surovi moči katapultov, ko se spusti noč, svojo ognjeno moč pokažejo tudi dolge muškete in strah vzbujajoči topovi.

Seveda ne sme manjkati tudi viteški turnir, kjer se »krepki« fantje pomerijo v različnih borilnih veščinah. Ko pade mrak cerkvena inkvizicija muči žensko, ki je bila osumljena čarovništva. Ko zagori grmada, se slišijo kriki prestrašenih otrok. Za mnoge prisotne pa je veliki finale srednjeveškega festivala uprizoritev množičnega napada na kaštel. Sovražnik napade z vso močjo, toda obramba, skrita za mogočnimi zidovi, je kompaktna in neizprosna do napadalcev, ki jim na koncu ne preostane drugega kot le beg. Se bodo še številčnejši vrnili že naslednje leto?

V Svetvinčenatu se dobro zavedajo, da se njihova zlata turistična jama skriva predvsem v zgodbah iz srednjega veka, zato so decembra 2017 v nekdanjem matičnem uradu, v eni izmed stavb na začetku vasi, odprli t.i. “Hišo čarovnice Mara“.

V tem multimedijskem centru smo turisti dobrodošli vse štiri letne čase, raznovrstno materialno in nematerialno kulturno dediščino občine pa nam interpretirajo sodobne tehnologije (3D preslikave in virtualna resničnost sta postali pomembni del inovativnega koncepta turistične destinacijske ponudbe).

Turistom za ogled najpomembnejše stavbe oziroma turistične zanimivosti se nahajajo v samem centru Svetvinčenata. Središče naselja Svetvinčenat determinira mogočen kvadratni trg, popularno imenovan Placa, z zgodnjo renesančno župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja (oz. po hrvaško cerkev »Navještenja Marijina« iz 16. stoletja), baročno mestno ložo (arkadami), nizom renesančnih hiš ter ogromnim gradom Morosini-Grimani (13.-16. stoletje). Kaštel Morosini-Grimani je simbol samega kraja in ena najpomembnejših trdnjav Beneške republike. Lepoto trga, Placa, dopolnjuje velik, kamnit mestni vodnjak (oziroma »cisterna«, kakor jo imenujejo Hrvati, zgrajena je bila leta 1808).

Kakor smo že povedali, je v samem kraju oziroma njegovi okolici pet cerkva (ena večja, ostale so mnogo manjše). Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja vnebovzetja na osrednjem trgu je največja. Gradnja te župnijske cerkve (iz lokalnega gradbenega kamna) se je začela najkasneje ob koncu 15. stoletja in je bila končana do leta 1529, ko umre Pietro Morosini, glava beneške družine, katere začetnice so v grbu vklesanem na fasadi cerkve.

Zgodovinsko gledano je v Svetvinčenatu verjetno najbolj pomembna cerkev svetega Vincenta. Slovenska wikipedija nam o tej cerkvici, ki leži na/ob pokopališču pove naslednje: Cerkev sv. Vincencija je bila nekdaj opatijska in župnijska cerkev (ob samostanu benediktincev).

Cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju. Enoladijska cerkev s tremi apsidami ima v notranjosti tri sloje zidnih fresk, med katerimi je tudi najobsežnejši istrski ciklus romanskih fresk z bizantinskim vplivom s konca 13. stoletja, delo mojstra Ognobenusa Trevisanusa. Turistom manj zanimive so cerkvice svetega Antuna Opata, svetega Roka (17. stoletje) in svete Katarine (14. stoletje).

Seveda so kilometri lokalnih cest primerni za trdožive kolesarje, gastronomski uživači pa bomo raje poiskali senco v eni izmed vaških gostiln. Vsekakor pa velja, da je Svetvinčenat, predvsem s svojo bogato preteklostjo in kaštelom Morosini-Grimani (o teh dveh temah v nekem drugem in posebnem tekstu), zagotovo vreden našega izletniškega raziskovanja.

Ps. Za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Svetvinčenat.